Arhiv obvestil

Spletnega gradnika ni mogoče prikazati. Če želite odpraviti težavo, odprite spletno stran v urejevalniku HTML, združljivim s strežnikom Microsoft SharePoint Foundation, kot je Microsoft SharePoint Designer. Če težave ne morete odpraviti, se obrnite na skrbnika spletnega strežnika.


ID korelacije:01977d9e-ecd8-9090-8e47-8aede50bf6e9

 Upravljanje kategorij

Predstavitve za dijake na FGPA Univerze v Mariboru
23.januar 2018 ob 08:00, promocija fgpa

Spoštovani,

18. januarja 2018 smo na fakulteti gostili dijake iz Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor ter iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje. Dijaki so se aktivno udeležili 8 delavnic s čimer so tudi spoznali vse oddelke naše fakultete. Vsako skupino je vodil sodelavec fakultet – skrbnik, ki je dijake informiral o delovanju fakultete, študiju in vsem kar bodoče študente zanima.

dan_odprtih_vrat_18.01.18-893.jpg

Predstavitve oz. demonstracije so bile zastavljene predvsem z namenom, da motivirajo zanimanje bodočih študentov za študij poklicev, ki jih izobražujemo na naši fakulteti ter predstavljajo tako bodoče delo naših diplomantov in magistrantov, kot tudi raziskovalno delo na fakulteti.

dan_odprtih_vrat_18.01.18-6.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-7.jpg

ODDELEK ZA GRADBENIŠTVO

Demonstracija elektronskih meritev mehaniskih količin

Podan je bil kratek prikaz, kako je mogoče velikost mehanskih količin (deformacija, pomik, pospešek, sila…) izmeriti s pomočjo spremembe električnih količin, kar danes poleg optičnih meritev predstavlja temelj sodobnih merilnih tehnologij. Prav tako je bilo na kratko prikazanih nekaj primerov dobre prakse. Dijaki so lahko nato sami obremenjevali model lesenega mostu in ob pomoči izvajalca hkrati merili velikost obremenitev ter vertikalne in horizontalne pomike v karakterističnih točkah konstrukcije. Na voljo je bila tudi konzola iz ogljikovih vlaken, ki je bila opremljena z merilnimi lističi za merjenje specifičnih deformacij, pospeškomerom in induktivnim merilnikom pomikov. Z vsemi naštetimi senzorji in drugo pripadajočo merilno opremo je bilo mogoče spremljati odziv konzole na dinamične obremenitve, izrisovati časovni potek odziva in narediti preproste analize. ​

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Andrej Štrukelj

dan_odprtih_vrat_18.01.18-32.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-30.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-37.jpg

Laboratorij za preiskave materialov in konstrukcij

Materiali imajo velik vpliv na praktično vse segmente človeškega vsakdanjika, od stanovanja, transporta, obleke, komunikacij, rekreacije do pridelave hrane. Zgodovinsko gledano je bil razvoj in napredek človeške družbe odvisen od sposobnosti pridobivanja, predelave in manipulacije različnih materialov za zadovoljevanje človekovih potreb. Pravzaprav so zgodnje civilizacije dobile poimenovanje po stopnji razvoja uporabljenih materialov (npr. kamena doba, bronasta doba, železna doba). Ljudje na zgodnji stopnji razvoja so imeli dostop do zelo omejenega števila materialov, ki so jih v glavnem dobili v naravi: kamen, les, glina, živalske kože, če naštejemo le nekatere. Sčasoma pa so odkrili in razvili tehnike ali postopke za izdelavo materialov, katerih lastnosti so bile boljše od naravnih materialov. Ugotovili so tudi, da se lastnosti materialov lahko spreminjajo s toplotno obdelavo in z dodajanjem drugih substanc. Do te točke je bila uporaba materialov le proces selekcioniranja tistih materialov, ki so bili na razpolago v naravi in so v danem trenutku najbolj ustrezali za zadovoljitev določenih potreb. V gradbeništvu za izdelavo najrazličnejših gradbenih konstrukcij uporabljamo široko paleto materialov, ki jih razdelimo v štiri osnovne skupine: kovine, keramike, polimeri, kompoziti. Za uspešno aplikacijo materialov je treba poznati njihove mehansko fizikalne lastnosti, ki jih na podlagi standardnih in tudi nestandardnih preizkusov določimo v specializiranih laboratorijih, kot je Laboratorij za preiskave materialov in konstrukcij naše Fakultete. Dijakom je bilo prikazano in opisano delovanje in namen opreme in naprav v Laboratoriju in demonstrirale so se najpogostejše preiskave tipičnih gradbenih materialov, kot so tlačni, natezni in upogibni preizkus. 

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Andrej Ivanič, doc. dr. Primož Jelušič

dan_odprtih_vrat_18.01.18-39.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-40.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-49.jpg

Mehanika tal in temeljenje

Vsaka stavba in inženirski objekt (most, viadukt, nasip, podporna konstrukcija, nasip, itd.) mora biti temeljena oz. izvedena na način, da ne bo presežena nosilnost temeljnih tal in/ali preseženi dovoljeni posedki in deformacije. Prikazane so bile osnovne fizikalne lastnosti temeljnih tal, ki jih sestavljajo zemljine in kamnine (skale). Zemljino sestavljajo trdi delci med katerimi so pore, ki so lahko zapolnjene z vodo in plinom. Dijaki so med drugim lahko sami izdelali model armirane zemljine ter spoznali princip sodelovanja geotekstila kot “armature” in zemljine. 

Naša dežela je hribovita in zato ji pretijo zemeljski plazovi. Dobili so odgovor zakaj nastanejo in kaj ter katere fizikalne količine so odločujoče. 
Nosilec/izvajalec: dr. Borut Macuh, asist. Sašo Kos

dan_odprtih_vrat_18.01.18-21.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-51.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-54.jpg


ODDELEK ZA PROMETNO INŽENIRSTVO

Prometna varnost – merjenje nekaterih pomembnih veličin​

Kadar govorimo o prometni varnosti na naših cestah je ta (skoraj) vedno povezana z novicami o (hudih) prometnih nesrečah. Ne glede na zavedanje o problematiki prometne varnosti, zelo težko zagotovimo “dan brez nesreč”.  V dveh centrih, ki delujeta v okviru FGPA (Centru za prometne gradnje in Centru za prometno tehniko in varnost v prometu) se vsakodnevno trudimo, da bi z znanjem in izobraževanjem mladih strokovnjakov - študentov dvignili raven prometne varnosti na naših cestah.  V ta namen sta centra opremljena z ustrezno eksperimentalno opremo, s katero lahko, med drugim, na različne načine izmerimo hitrosti vozil, simuliramo opitost udeležencev v prometu, preverimo kvaliteto prometne signalizacije, oprijemljivost in ostale parametre voziščne konstrukcije itd. Ker so hitrosti in kvaliteta prometne signalizcije (vertikalne in horizontalne) parametri, ki najbolj vplivajo na varno odvijane prometa, bomo v okviru delavnice prikazali zajemanje omenjenih parametrov z ustrezno opremo (laserski merilnik hitrosti RIEGEL LR 90/235/P; merilec za merjenje retroreflektivnosti Delta RetroSign GR1; merilec odsevnosti horizontalne prometne signalizacije -talnih označb Delta LTX-XL). Dijaki so dobili odgovore na vprašanja, kako izmeriti hitrosti in kaj predstavlja kvalitetno signalizacijo v smislu reflektivnosti le-te.  ​

Nosilec/izvajalec: prof.dr. Tomaž Tollazzi, asistenta mag. Sašo Turnšek in Boštjan Celan

dan_odprtih_vrat_18.01.18-14.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-17.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-15.jpg


Prikaz modeliranja prometnega omrežja

Ste se po poti v šolo že kdaj vprašali zakaj prometna gneča? Zakaj dvopasovna namesto štiripasovna cesta? Zakaj tako nizka omejitev hitrosti? Zakaj ni več parkirnih mest? Zakaj ... ? Premikanje po prostoru je vsakodnevna aktivnost vsakega izmed nas. Posledično se na prometnem omrežju generirajo prometni tokovi, ki jih najlažje ponazorimo s pomočjo računalniških prometnih modelov. Za lažji odgovor na zgoraj našteta vprašanja ter boljše razumevanje prometnih zakonitosti smo dijakom na primeru mariborskega prometnega omrežja na kratko prikazali izdelavo računalniškega prometnega makro modela (izbor prometnih omrežij, prometnih sredstev, prometnih con, ...). Dijaki so nato skupaj z izvajalcem poganjali predpripravljene scenarije ter opazovali simulirane odzive prometa (uporabnikov) na spremembe: na prometnem omrežju (npr. izgradnja mostu, izgradnja obvoznice, spremembe omejitev hitrosti, spremembe prometnih režimov, ...) in v različnih časovnih prerezih (2015/2025/2035) ob upoštevanju demografskih sprememb (staranje prebivalstva) in gospodarskih sprememb (npr. »prihod Magne«), ... 

Nosilec/izvajalec: mag. Beno Mesarec​

dan_odprtih_vrat_18.01.18-60.jpg

ODDELEK ZA ARHITEKTURO

Strukturno modeliranje v arhitekturi

Dijaki so iz vnaprej pripravljenih strukturnih elementov sestavljali različne prostorske strukture. Modeli se v arhitekturi izdelujejo za prevero različnih prostorskih, programskih in konstrukcijskih možnosti. Uporabljeni elementi bodo paličice in elastične niti, ki omogočajo izdelavo t.i ‘tensegrity’ struktur. Prostorska struktura je bila izdelana za poljubno izbrano namembnost.  

Izvajalki: doc. dr. Kaja Pogačar, asist. Maja Žigart

dan_odprtih_vrat_18.01.18-71.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-68.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-64.jpg

Arhitektura v VR izskusite »predrealnost«

Dijakom je bila predstavljena virtualna programska oprema, ki s pomočjo VR očal, omogoča arhitektom predstaviti arhitekturne ideje preden so le te zgrajene. S takšnim pristopom lahko kjerkoli in kadarkoli doživite interaktivne vizualizacije, ki v vsakdanjem projektiraju bistveno olajšajo komunikacijo s potencijalnimi investitorji.  

Izvajalec: dr. Marko Jaušovec

MCS_2597 copy 2.jpg

Sončne ure in heliodon

Sončna ura in heliodon sta napravi, ki sta tesno povezani z dnevnim gibanjem Zemlje okrog svoje rotacijske osi (rotacijo) in z letnim gibanjem Zemlje okrog Sonca (revolucijo). Zaradi rotacije se na sončni uri spreminja urni kot, zato sončna ura meri čas. Zaradi revolucije in rotacije se vseskozi spreminja višinski kot Sonca, kar simuliramo v napravi, ki jo imenujemo heliodon. Na izbrani lokaciji (z znano zemljepisno dolžino in širino) kaže sončna ura  »sončni čas«, ki ga lahko s pomočjo »enačbe časa« spremenimo v lokalni ali celo univerzalni čas. Zaradi nagnjenosti rotacijske osi Zemlje glede na ravnino ekliptike in revolucije se z letom spreminja deklinacija in z njo višinski kot Sonca. Najpomebnejši je višinski kot Sonca ob kulminaciji (ko je Sonce najvišje na nebu), seveda pa je za osončenost objekta pomemben tudi višinski kot ob poljubni uri v dnevu ter pri poljubnem dnevu v letu.  Letna in dnevna osončenost sta pri arhitekturnem načrtovanju pozicije in velikosti oken ter umestitve objektov v prostor (na gradbeno parcel) zelo pomembni. Osončenost objekta se zato preverja v napravi, ki jo imenujemo heliodon. Za naročnika lahko arhitekt izdela maketo, katere osončenost simulira v heliodonu. Arhitekt in gradbeni inženir lahko sončno uro oživita v arhitekturni, dizajnerski  ter gradbeno-konstrukcijski podvig (slika spodaj). V predstaviutvi bodo prikazane osnovne ideje sončnih ur s poudarkom na ekvatorialnih (tudi vertikalnih in horizontalnih) sončnih urah ter preprosta uporaba (mehanskega) heliodona. 

 Nosilci/izvajalci: izr. prof. dr. M. Mencinger, izr. prof. dr. M. Skrinar, Nejc, Novak, študent arhitekture

MCS_2579 copy.jpg

MCS_2580 copy.jpg

MCS_2584 copy 2.jpg

dan_odprtih_vrat_18.01.18-75.jpg