V okviru priprav prenovljene Občinske celostne prometne strategije (OCPS), ki jo vodi doc. dr. Marjan Lep, je bil izveden terenski ogled pogojev za pešačenje. Skupaj s predstavniki Združenja Ljubor ter podjetja ZUM smo analizirali stanje infrastrukture za pešce.
Terenski ogled je vodilo podjetje ZUM vzdolž trase, ki je pokrivala večino tipičnih primerov okolja za pešce:
- Peš cona v mestnem jedru
- Park in trg v strogem mestnem jedru (Trg Generala Maistra)
- Prometnica v strogem mestnem jedru (Razlagova ulica)
- Kareji v mestnem jedru (kareja med Razlagovo, Prešernovo in Maistrovo ulico ter Trgom Borisa Kidriča, Kare med Mlinsko in Heroja Šlandra ulico)
- Mestni subcenter (območje Male Tržnice)
- Preboji za pešce (Kopitarjeva ulica)
- Mestna vpadnica (Partizanska cesta, Titova cesta)
- Park izven strogega mestnega jedra (Trg Borisa Kidriča, Rakušev trg, zelenica pred Avtobusno postajo)
- Območja javnega prometa (ploščadi pred Železniško ter Avtobusno postajo)
- Območje ulice v degradiranem območju (Sodna ulica)
Peš cona ostaja najbolj prijeten prostor za hojo, čeprav vzdušje motijo vozniki skuterjev in prehitri kolesarji. V mestnem središču so parki bolje opremljeni kot tisti na obrobju, vendar je opaziti, da številne klopi v mestnem parku potrebujejo obnovo. Pomanjkanje udobnih lesenih klopi z naslonjali zmanjšuje kakovost bivanja, enako pa velja za premalo cvetja, ki bi ga lahko oživili večji sezonski zasaditveni lonci. Takšna ureditev bi poskrbela ne le za prijetnejši videz, temveč tudi za korist medonosnim žuželkam. Na zelenicah ob pločnikih in okoli dreves bi zasaditev cvetlic dodatno prispevala k prijaznejšemu urbanemu okolju.
Posebno težavo predstavljajo prekratki zeleni intervali na semaforjih. Najbolj izstopa križišče Partizanske ceste, Prešernove ulice in Titove ceste, kjer prehod čez cestišče starejšim osebam ni izvedljiv v predvidenem času. Ker je križišče v neposredni bližini Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, bi bilo nujno zagotoviti daljši interval za pešce.
Stanovanjski kareji so v veliki meri degradirani, saj so jih prevzela parkirišča, medtem ko manjkajo kakovostno urejene zelenice, klopi za starejše in otroška igrala. Tako prostor izgublja svojo socialno funkcijo, ki bi lahko prebivalcem omogočala druženje in večjo kakovost bivanja. Na drugi strani pa so se kot uspešni pokazali subcentri, med katerimi izstopa tisti pri Mali tržnici, kar potrjuje, da lahko dobro zasnovani manjši prostori zaživijo kot pomembna urbana stičišča.
Nekateri trgi in ploščadi ostajajo slabo opremljeni, kar se kaže predvsem v pomanjkanju klopi in košev za odpadke. Kot izrazit primer izstopa ploščad pred Ekonomsko poslovno fakulteto. Velik izziv predstavlja tudi železniška proga, ki razdeli mesto in otežuje povezave med posameznimi deli. Izboljšava je sicer nastopila s prebojem za pešce pod glavno železniško postajo, a predvsem na območju Koroške proge povezav še vedno ni dovolj.
Med najbolj degradirana območja spada prostor med avtobusno postajo in Titovo cesto, kjer so ploščadi zapuščene, zelenice pa zanemarjene. S preobrazbo v park z urejenimi klopmi in cvetličnimi nasadi bi se območje lahko spremenilo v prijeten prostor za prebivalce in obiskovalce. Ob Titovi cesti je dodatna težava pomanjkanje nivojskih prehodov za pešce – razdalja med križiščem s Partizansko cesto in stavbo Telekoma Slovenije znaša kar 1.200 metrov brez prehoda.
Na številnih prometnih koridorjih je opazno, da je prostor prilagojen predvsem motornemu prometu, kar zmanjšuje udobje pešcev. Urbana in zelena oprema sta pomanjkljivi, prehodi za pešce pogosto nimajo ustreznih klančin, robniki so previsoki, ovire na klančinah pa otežujejo gibanje mamicam z vozički in invalidom. Pri avtobusni postaji je dodatno problematična velika razdalja med prehodi, kar še povečuje občutek nepovezanosti prostora.
Opažanja kažejo, da mesto sicer razvija določene uspešne primere urejanja, vendar ostaja še veliko izzivov. Z izboljšavami na področju urbane opreme, zelenih površin in prometne varnosti bi se lahko bistveno povečala kakovost bivanja in prijaznost prostora za pešce.
