Tema magistrskega dela izhaja iz težnje, da vse knjižnice, ki se nahajajo v mestu Varaždin, zaobjamemo v enem celovitem objektu. Glavni poudarek je na umestitvi knjižnice v središče mesta, na ustrezno lokacijo, ki bo v bližini vseh izobraževalnih ustanov. Obenem pa želimo mestu dati nov objekt, ki bo stičišče kulture, socializacije, izobraževanja, digitalizacije, umetnosti, skratka prostor, ki je povezan z ljudmi in naravo, namenjen počitku in sprehodom. Ker je izbrana lokacija na zeleni površini, namenjeni ljudem, je edina pravilna rešitev, da jo ohranimo, torej da objekt in promet umaknemo pod zemljo. Ob tej odločitvi se zastavlja vprašanje, kako podzemni objekt vklopiti v zelenico, ne da bi ji z obliko in velikostjo posega prizadejali škodo, hkrati pa bi bil objekt ljudem dovolj privlačen in opazen, da bi pritegnil njihovo pozornost. Danes se veliko govori o tem, kako knjižnice delujejo v skladu s sodobno tehnologijo in v kolikšni meri se v skladu z njo razvijajo tudi same. Zastavlja se vprašanje, ali bodo tudi digitalne knjižnice postale del virtualnega sveta, kako ga bodo ljudje sprejeli in nenazadnje, kakšne prednosti in slabosti bo to prineslo razvoju in civilizaciji.
