Gradbeništvo

Gospodarsko inženirstvo

Prometno inženirstvo

Arhitektura

Preskoči na vsebino
Gradbeništvo G Gospodarsko inženirstvo GI Prometno inženirstvo PI Arhitektura A

Publikacije

EKONOMIKA TEHNIČNIH REŠITEV ENERGIJSKO UČINKOVITE GRADNJE NOVIH OBJEKTOV

avtor/ji:
Marko Soršak
mentor/ji:
Pšunder Igor, univ. dipl. inž. grad.
somentor/ji:
Izr. prof. dr. Darko Goričanec, univ. dipl. inž. Žegarac Leskovar Vesna, univ. dipl. inž. arh.
leto:
2016

Pomembnost nizkoenergijske gradnje je posledica več dejavnikov, kot so višanje cen energentov, ekološko ozaveščanje prebivalstva v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in tudi zakonske podlage v Republiki Sloveniji (RS), ki so posledica mednarodnih zavez. Zmanjšanje porabe energentov v stavbah dosežemo z izvedbo bolj izolacijskega ovoja stavbe, kar pa za seboj seveda prinese dodatne stroške in investicije. V nalogi je na študijskem empiričnem primeru prikazan pristop, kako določiti višino investicije in stroškov z vidika začetne investicije v ovoj objekta, začetne investicije v kotlovnico (primerjava električne peči, toplotne črpalke zrak–voda, kotla na zemeljski plin in kurilnega olja) ter sedanje vrednosti bodočih stroškov posamičnega energenta v naslednjih 30-ih letih. Rezultati pokažejo ekonomsko najučinkovitejše rešitve, na osnovi katerih je mogoče določiti subvencije države, da bomo v prihodnosti dosegali cilje energijsko učinkovite gradnje, ki jih določa RS, saj v danem trenutku ni ekonomsko upravičeno investirati v energijsko dovršene materiale in tehnologije. Pristop je lahko tudi koristno vodilo odločevalcem ob določanju spodbud pri novogradnjah.

Grafika za doktorsko disertacijo na temo pomembnost nizkoenergijske gradnje je posledica več dejavnikov, kot so višanje cen energentov, ekološko ozaveščanje prebivalstva v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in tudi zakonske podlage v Republiki Sloveniji (RS), ki so posledica mednarodnih zavez. Zmanjšanje porabe energentov v stavbah dosežemo z izvedbo bolj izolacijskega ovoja stavbe, kar pa za seboj seveda prinese dodatne stroške in investicije. V nalogi je na študijskem empiričnem primeru prikazan pristop, kako določiti višino investicije in stroškov z vidika začetne investicije v ovoj objekta, začetne investicije v kotlovnico (primerjava električne peči, toplotne črpalke zrak–voda, kotla na zemeljski plin in kurilnega olja) ter sedanje vrednosti bodočih stroškov posamičnega energenta v naslednjih 30-ih letih. Rezultati pokažejo ekonomsko najučinkovitejše rešitve, na osnovi katerih je mogoče določiti subvencije države, da bomo v prihodnosti dosegali cilje energijsko učinkovite gradnje, ki jih določa RS, saj v danem trenutku ni ekonomsko upravičeno investirati v energijsko dovršene materiale in tehnologije. Pristop je lahko tudi koristno vodilo odločevalcem ob določanju spodbud pri novogradnjah.

Skip to content