Pomembnost nizkoenergijske gradnje je posledica več dejavnikov, kot so višanje cen energentov, ekološko ozaveščanje prebivalstva v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in tudi zakonske podlage v Republiki Sloveniji (RS), ki so posledica mednarodnih zavez. Zmanjšanje porabe energentov v stavbah dosežemo z izvedbo bolj izolacijskega ovoja stavbe, kar pa za seboj seveda prinese dodatne stroške in investicije. V nalogi je na študijskem empiričnem primeru prikazan pristop, kako določiti višino investicije in stroškov z vidika začetne investicije v ovoj objekta, začetne investicije v kotlovnico (primerjava električne peči, toplotne črpalke zrak–voda, kotla na zemeljski plin in kurilnega olja) ter sedanje vrednosti bodočih stroškov posamičnega energenta v naslednjih 30-ih letih. Rezultati pokažejo ekonomsko najučinkovitejše rešitve, na osnovi katerih je mogoče določiti subvencije države, da bomo v prihodnosti dosegali cilje energijsko učinkovite gradnje, ki jih določa RS, saj v danem trenutku ni ekonomsko upravičeno investirati v energijsko dovršene materiale in tehnologije. Pristop je lahko tudi koristno vodilo odločevalcem ob določanju spodbud pri novogradnjah.
EKONOMIKA TEHNIČNIH REŠITEV ENERGIJSKO UČINKOVITE GRADNJE NOVIH OBJEKTOV
avtor/ji:
Marko Soršak
mentor/ji:
Pšunder Igor, univ. dipl. inž. grad.
somentor/ji:
Izr. prof. dr. Darko Goričanec, univ. dipl. inž.
Žegarac Leskovar Vesna, univ. dipl. inž. arh.
leto:
2016