Demenca predstavlja eno izmed najhitreje rastočih bolezni, ki močno posega v vsakdan vedno večjega števila ljudi širom sveta. V magistrskem delu smo poskušali preko socialnega aspekta, ki je osnova snovanja okolja primernega za osebe z demenco, nagovoriti laično kot tudi strokovno javnost. Vodilo arhitekturne zasnove centra za osebe z demenco je oseba z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, okrog katere se predpostavi prostor, ki ponuja vse mehanizme spodbujanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Na ta izjemno kompleksen družbeni problem smo podali enostaven in jasen koncept rešitve, ki zajema podrobno analitično raziskavo, na podlagi katere smo zasnovali arhitekturno urbanistično idejo. Na primeru manjšega mesta kot je Slovenj Gradec smo s pomočjo prostorskih analiz in specifične morfologije prostora predlagano arhitekturno rešitev umestili v urbano mestno tkivo v posredno bližino mestnega jedra. V delu so predstavljeni tudi parametri načrtovanja, ki se kažejo na vseh področjih urejanja prostora in zajemajo zasebne, poljavne in javne prostore. Vsi prostori so razgibani, odprti, smiselno povezani in umeščeni v prostor kot celota, kar daje funkcionalnost celotni zasnovi centra za osebe z demenco.
