VSI SMO TU, DA SE UČIMO !
Kaj pomeni VS?
Preberi več
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ: V visokošolske strokovne študijske programe se lahko vpišete z opravljeno splošno ali poklicno maturo. Visokošolski strokovni študijski programi trajajo 3 leta. Študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju. Po končanem študiju imate diplomirani inženirji v oklepaju zapisano končnico VS.
Kaj pomeni UN?
Preberi več
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ: Za vpis je treba opraviti splošno maturo, na nekaterih programih se lahko vpišete tudi z opravljeno poklicno maturo in dodatno opravljenim petim predmetom splošne mature, ki ga opravljate na eni od gimnazij (kateri predmet je pogoj, je natančno opredeljeno v pogojih za vpis posameznega programa). Študij traja 3 leta. Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnega dela. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu. Po končanem študiju imate diplomirani inženirji v oklepaju zapisano končnico UN.
Kaj pomeni ECTS?
Preberi več
European Credit Transfer System oz. ECTS bolje poznamo pod izrazom kreditne točke.
Študijske obveznosti (tudi diplomsko delo) v študijskih programih se po bolonjskem procesu vrednotijo s kreditnimi točkami (ECTS), kar pomeni da mora biti vsaka obremenitev študenta po uradnem programu točkovana (točkuje se delo, ki ga študent vloži v opravljanje obveznosti, vključno s predavanji, seminarji, vajami, samostojnim učenjem, pripravo diplomskega dela …).
Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 ECTS, pri čemer 1 ECTS pomeni med 25 in 30 urami obremenitve študenta.
Več o tem, kako se vrednotijo posamezne obveznosti in kdaj si upravičen do ECTS točk, najdeš v Merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (odpiranje v novem zavihku).
Kaj pomeni ŠTUDIJSKO LETO?
Preberi več
Študijsko leto je na fakultetah razdeljeno na dva semestra. Prvi (zimski semester) poteka od začetka študijskega leta in traja 15 tednov. Sledi zimsko izpitno obdobje, ki traja 4 tedne; v tem času ni pedagoškega procesa. Študenti temu času pogosto pravijo “študijske počitnice”, saj svoj prosti čas posvetijo učenju za izpite zimskega izpitnega obdobja.
Po zimskem izpitnem obdobju sledi drugi (poletni) semester, ki prav tako traja 15 tednov. Sledi poletno izpitno obdobje, ki se prične v sredini junija in traja do sredine julija (4 tedne). Šele takrat se pričnejo prave poletne počitnice za študente, ki trajajo vse do sredine avgusta, ko sledi še zadnje, jesensko izpitno obdobje. Namenjeno je opravljanju izpitov, ki jih študenti niso uspeli opraviti v prejšnjih izpitnih obdobjih.
Kaj pomeni REFERAT?
Preberi več
V referatu za študijske in študentske zadeve opraviš vpis, se izpišeš, oddaš prošnjo, itd. Strokovni sodelavci pomagajo pri reševanju težav, s katerimi se srečaš med študijem. V referatu se pripravijo urniki, ki so javno objavljeni na spletni strani Wise Timetable (wise-tt.com) nekaj dni pred pričetkom semestra.
Kaj pomeni AIPS?
Preberi več
AIPS je Akademski informacijski podsistem AIPS (um.si). Tu vidiš obveznosti, ki jih moraš opraviti, spremljaš izpitne roke, se prijaviš na izpit, spremljaš uspeh pri študiju, najdeš govorilne ure, itd.
Vprašanja povezana z gradbeništvom
Kako dolgo traja univerzitetni študijski program GRADBENIŠTVO prve stopnje in kako dolgo traja visokošolski strokovni študij?
Preberi več
Obe vrsti študija trajata 3 leta. Vsak letnik vključuje 2 semestra, skupaj 6 semestrov ali 180 kreditnih točk (ECTS).
Razlika med VS in UN programom?
Preberi več
Visokošolski strokovni študijski program VS: Postali boste diplomirani inženir (VS) in se po 3 letih zaposlili v stroki ter sodeloval pri tehnoloških podvigih slovenskih in tujih inženirskih podjetij.
Univerzitetni študijski program UN: Postali boste diplomirani inženir (UN) ter nadaljevali študij na 2. stopnji ter po skupno 5 letih študija snovali izvirne, najzahtevnejše rešitve.
Kje lahko nadaljujem študij po končani prvi stopnji univerzitetnega študijskega programa GRADBENIŠTVO?
Preberi več
Po zaključeni 1. stopnji lahko študij nadaljujete na 2. stopnji magistrskega študijskega programa gradbeništvo na smeri Gradbene konstrukcije in operativa ali na smeri Gradbena infrastruktura na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Lahko pa študij nadaljujete tudi na drugih programih, kjer je prehod mogoč. V skladu s smernicami bolonjskega študija, lahko študij nadaljujete tudi na drugih fakultetah, kjer poučujejo gradbeništvo ali sorodne študijske vsebine tako doma kot v tujini (pogosto se zahteva priznavanje opravljenega študija).
Vprašanja povezana z gospodarskim inženirstvom
Kje potekajo predavanja in vaje ter kolikšen je obseg?
Preberi več
Pedagoški proces se izvaja na dveh fakultetah in sicer na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru v obsegu 2/3 ter na Ekonomsko-poslovni fakulteti, Univerza v Mariboru v obsegu 1/3 predmetov po predmetniku za prvo stopnjo (UN), skupno 6 semestrov ali 180 kreditnih točk (ECTS) in za drugo stopnjo (MAG), skupno 4 semestre ali 120 kreditnih točk (ECTS).
Ali mi je pri študiju nudena pomoč?
Preberi več
Na FGPA imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva za študente GING-G. Predstavlja sistem pomoči, ki študentu nudi svetovanje v okviru dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa GING-G. Študentje imajo že od prvega letnika dalje svoje predstavnike letnika – tutorje.
Vprašanja povezana z prometnim inženirstvom
Kakšna je razlika med študijem na FGPA Prometno inženirstvo in med študijem na Višji prometni šoli oziroma študijem na Fakulteti za logistiko?
Preberi več
Na FGPA se vključite v program Prometnega inženirstva in pridobite naziv diplomirani inženir prometa, po zaključku študija na Višji prometni šoli pridobite naziv inženir – gre za različno stopnjo izobrazbe. Diplomant študija prometnega inženirstva FGPA pridobi znanja iz več področij na višjem nivoju izobrazbe, zato so širše tudi njegove zaposlitvene možnosti.
V primerjavi z diplomiranim inženirjem logistike, ki ga študent pridobi po zaključku Fakultete za logistiko, znanja diplomiranega inženirja prometa ne obsegajo le področja logistike temveč prometnega inženirstva, ki je multidisciplinarno. Prometni inženir logistična znanja uporablja pri svojem inženirskem delu in je tako širše usposobljen za reševanje problemov.
Ali so področja matematike, fizike in mehanike na študiju Prometnega inženirstva zahtevna?
Preberi več
Težavnost vsakega predmeta/področja je najprej odvisna od vašega predznanja in od vaše volje do študija. Zagotovo to niso predmeti, ki bi jih obvladali tako, da bi si vsebino enkrat prebrali. V kolikor vložite v študij trud in ste motivirani, boste tudi obveznosti iz teh področij ob sprotnem študiju opravili v rednem roku. Nenazadnje, diplomirani inženir prometa mora obvladati tudi osnove mehanike, poznati fizikalne zakonitosti in uporabljati matematiko.
Ali si naj izberem VS ali UN program in ali je možen direkten prehod iz VS na 2.stopnjo študija (MAG)?
Preberi več
Oba študija Prometnega inženirstva (univerzitetni UN in visokošolski strokovni VS) trajata 3 leta oziorma 6 semestrov (180 ECTS).
Če se želite po končanem študiju čimprej zaposliti in opravljati manj zahtevna dela prometnega inženirstva se vpišete na VS program, V kolikor vas promet zanima in želite pridobiti čimbolj širok pogled na problematiko prometa v Sloveniji in Evropi in pristopov reševanja le-te, se vpišete na UN program.
VS program je usmerjen v pridobivanje direktno uporabnih praktičnih znanj, UN pa k poglobljenemu razumevanju, analiziranju in reševanju problemov prometne stroke za kar je potrebno več teoretičnih znanj.
Po končanem UN programu ima študent dobro osnovo za nadaljevanje študija na drugi (MAG) oziroma tretji stopnji (DR), kjer spoznava kompleksnejše metode reševanja realnih problemov.
Po končanem VS program Prometno inženirstvo na FGPA se študent skladno z veljavnimi pogoji lahko vpiše na 2.stopnjo študija Prometnega inženirstva brez dodatnih obveznosti.
Vprašanja povezana z arhitekturo
Kdaj bo preizkus nadarjenosti, kako poteka in kako dolgo velja, ko ga opravim?
Preberi več
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti. Preizkus nadarjenosti je razpisan v prvem prijavnem roku. Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku na študijskem programu še prosta mesta, bo preizkus nadarjenosti razpisan v drugem prijavnem roku.
Preizkus nadarjenosti poteka v dveh delih. Prvi del vključuje dve risarski oz. pisni nalogi, drugi del pa predstavlja intervju. Kandidati izdelujejo risarski oz. pisni nalogi na risalnih listih formata A3, za kar imajo na razpolago 3 ure. Pisala, drugo likovno orodje in tehnike so poljubni. Priporočljivo je, da kandidati predhodno obiskujejo tečaj risanja, v katerem osvojijo osnove risanja tudi v perspektivi ali aksonometriji.
Opravljen preizkus nadarjenosti velja samo za tekoče študijsko leto.
Kako dolgo traja študij in kje lahko nadaljujem študij Arhitekture po končani prvi stopnji univerzitetnega študijskega programa?
Preberi več
Študij 1. stopnje traja 3 leta. Vsak letnik vključuje 2 semestra, skupaj 6 semestrov ali 180 kreditnih točk (ECTS).
Po zaključeni 1. stopnji lahko študij nadaljujete na 2. stopnji magistrskega študijskega programa arhitektura na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Lahko pa študij nadaljujete tudi na drugih programih, kjer je prehod mogoč. V skladu s smernicami bolonjskega študija, lahko študij nadaljujete tudi na drugih fakultetah, kjer poučujejo arhitekturo ali sorodne študijske vsebine tako doma kot v tujini (pogosto se zahteva priznavanje opravljenega študija).
Kdaj lahko izkoristim Erasmus izmenjavo za študij in/ali praktično usposabljanje v tujini?
Preberi več
V prvem letniku študija izmenjava v okviru programa Erasmus ni mogoča, je pa možna v drugem in tretjem letniku v obsegu od 3 do 12 mesecev.
FGPA UM ima sklenjene bilateralne pogodbe z okrog 40 izobraževalnimi institucijami s področja arhitekture v Evropi in širše.
Kje se lahko zaposlim po končani prvi stopnji univerzitetnega študijskega programa Arhitektura?
Preberi več
Po diplomi, ki jo pridobite po končani prvi stopnji, se lahko zaposlite v arhitekturnih birojih kot sodelavec na manj zahtevnih projektih ter v upravnih in gospodarskih organizacijah.
Za pridobitev licence pooblaščenega projektanta za področje arhitekture je zahtevana zaključena druga stopnja študija arhitekture ter opravljen strokovni izpit pri Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS).
Prijavno-sprejemni postopek
Kje lahko najdem informacije o študijskih programih Univerze v Mariboru?
Preberi več
Zadnja sprememba: 03. 02. 2023 07:38
Kje lahko najdem informacije o prijavi in vpisu na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe UM?
Preberi več
Informacije o prijavi, vpisu, razpisanih študijskih programih in vpisnih pogojih je mogoče najti v vsakoletnem Razpisu za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, ki je objavljen na portalu eVŠ in
spletni strani moja.UM.si.
Zadnja sprememba: 01. 02. 2024 15:30
Kje lahko najdem informacije o prijavi in vpisu na podiplomske študijske programe UM?
Preberi več
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:04
Ali lahko oddam prijavo za vpis po izteku prijavnega roka?
Preberi več
Oddaja prijave za vpis po izteku prijavnega roka ni možna.
Zadnja sprememba: 29. 07. 2021 21:04
V katerem primeru moram oddati vlogo za priznavanje v tujini pridobljenega izobraževanja in kako to naredim?
Preberi več
Vsi kandidati za vpis, ki izpolnjevanje vpisnih pogojev dokazujejo s tujim predhodnim izobraževanjem in želijo nadaljevati izobraževanje na Univerzi v Mariboru, morajo pridobiti Odločbo o priznavanju tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na UM. Postopek priznavanja tujega izobraževanja lahko kandidati sprožijo zgolj skupaj z izpolnitvijo in oddajo elektronskega obrazca za prijavo na študij, izpolnjeno na spletnem portalu eVŠ. Izpolnjen in oddan elektronski obrazec za prijavo na študij šteje tudi kot vloga za priznavanje tujega izobraževanja.
Kontakt pooblaščene osebe na Univerzi v Mariboru:
🕤 Vsak delavnik od 9:00 do 11:00 in 13:00 do 14:00
📞 Tel.: +386 (2) 23 55 263
📧 Elektronska pošta: recognition@um.si
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:14
Kaj pomeni omejitev vpisa?
Preberi več
V primeru, da število prijavljenih kandidatov za določen študijski program presega število razpisanih vpisnih mest, se v večini primerov sprejme sklep o omejitvi vpisa v ta študijski program. Ob omejitvi vpisa so kandidati izbrani z izbirnim postopkom. Kriteriji za izbiro v primeru izbirnega postopka so določeni z akreditiranimi študijskimi programi.
Število prijavljenih kandidatov in omejitve študijskih programov se za vpis na
dodiplomski študij objavijo na spletnem portalu eVŠ in na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb (
VPIC UM (odpiranje v novem zavihku)) do datuma, določenega z razpisom za vpis. Kandidati, ki pa v svoji prijavi izberejo študijski program, za katerega ni sprejet sklep o omejitvi vpisa, so v ta program sprejeti, če izpolnjujejo pogoje za vpis, navedene v akreditiranih študijskih programih.
Zadnja sprememba: 20. 01. 2022 11:03
Kako si izračunam povprečno oceno študija?
Preberi več
Povprečna ocena študija se na Univerzi v Mariboru računa kot aritmetična sredina vseh opravljenih obveznosti študentovega aktualnega študijskega programa. Vanjo so vključene vse (številčne) ocene, ki jih je študent pridobil z opravljenimi obveznostmi.
Izračun povprečne ocene stopi v veljavo za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik v študijskem letu 2020/2021, ter za vse študente, ki se bodo tej generaciji pridružili.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:09
Kdaj bom vedel, ali sem sprejet na izbran študijski program?
Preberi več
Kandidati bodo obveščeni s sklepom o rezultatu izbirnega postopka, ki bo posredovan preko portala eVŠ v skladu z roki, navedenimi v splošnih določilih aktualnega razpisa za vpis.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:09
Prijavno-sprejemni postopek – posebnosti za tujce
Sem tuj državljan. V katerem primeru se lahko prijavim v rokih in na vpisna mesta, ki so razpisana za državljane RS in državljane držav članic EU?
Preberi več
Državljani držav nečlanic EU se lahko prijavijo v rokih in na mesta, ki so namenjena državljanom RS in državljanom drugih držav članic EU, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali njihovi starši/skrbniki oziroma eden od staršev/skrbnikov rezidenti Republike Slovenije za davčne namene, ali če jim je bila priznana mednarodna zaščita oziroma so prosilci za mednarodno zaščito v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti. Tuj državljan, ki želi uveljavljati enega od omenjenih statusov, mora status ustrezno označiti na prvem koraku izpolnjevanja prijave za vpis.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:02
Sem Slovenec brez slovenskega državljanstva in hkrati državljan države članice EU. Kdaj in na katera vpisna mesta se lahko prijavim?
Preberi več
Kandidat, ki je hkrati Slovenec brez slovenskega državljanstva in državljan države članice EU, lahko odda v istem prijavnem roku le eno prijavo, in sicer ali kot Slovenec brez slovenskega državljanstva ali kot državljan države članice Evropske unije.
Zadnja sprememba: 31. 01. 2022 15:43
Kje lahko preverim, ali moram pred vpisom predložiti dokazilo o znanju slovenskega/angleškega jezika in katera stopnja znanja jezika je zahtevana?
Preberi več
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:07
Vpis na UM
Kaj naj storim, če se ne morem vpisat na dan, ki mi ga je v vabilu k vpisu določila fakulteta?
Preberi več
V primeru, če se vpisa na dan, ki ga je določil visokošolski zavod, ne morete udeležiti, morate obvestiti visokošolski zavod, kamor ste bili sprejeti, in se dogovoriti o nadaljnjih možnostih. Za izvedbo vpisa lahko pooblastite drugo osebo.
Če se na povabilo k vpisu ne boste odzvali, bo namreč štelo, da odstopate od vpisa, vaše vpisno mesto pa se bo kot prosto vpisno mesto razpisalo v drugem prijavnem roku.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:02
Ali je na UM možen semestralni vpis?
Preberi več
Semestralni vpis v Republiki Sloveniji ni možen, saj ni predviden niti s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu niti z evidenčnim in analitskim informacijskim sistemom visokega šolstva (tj. eVŠ).
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:03
Istočasno bi rad študiral po dveh študijskih programih iste stopnje. Kaj moram vedeti?
Preberi več
Kandidat je lahko vpisan na dva študijska programa iste stopnje hkrati le po pravilih za vzporedni študij. Da je vpis v vzporedni študij mogoč, pa mora izbrana fakulteta razpisati prosta mesta za vzporedni študij. 94. člen Statuta Univerze v Mariboru za vzporedni študij določa naslednje kriterije:
- kandidat mora izpolnjevati pogoje za napredovanje v višji letnik in imeti po opravljenem prvem letniku študija povprečno oceno študija najmanj osem;
- vzporedni študij je mogoč po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic Univerze v Mariboru;
- za vzporedni študij je potrebno soglasje dekana visokošolskega zavoda, na katerega je kandidat že vpisan;
- vpis v vzporedni študij ni mogoč v času absolventskega staža;
- izjemoma se lahko dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.
Ali moram na vzporednem študiju plačati šolnino? Za vpis v prvi letnik vzporednega študija za državljane RS in EU ni predvideno plačilo šolnine za redni študij, če kandidat še nima dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega se vpisuje (v skladu s 77. členom Zakona o visokem šolstvu). Ko študent na matičnem študiju diplomira in si pridobi enako raven izobrazbe, potem je s prihodnjim študijskim letom za njegov vzporedni študij predvideno plačilo šolnine v skladu s četrtim odstavkom 77. člena Zakona o visokem šolstvu.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:07
Prvič sem vpisan v prvi letnik študijskega programa na Univerzi v Mariboru, a bi se iz študijskega programa rad izpisal. Zakaj sta pomembna datuma 15. in 31. oktober?
Preberi več
Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.
Opozorilo: V študijski program, iz katerega se je posameznik izpisal na lastno željo po 15. oktobru, se več ne more vpisati! Navedeno velja tako za redni kot tudi za izredni način študija na istem študijskem programu.
Datum 31. oktober je vezan na plačilo šolnine:
- Študent prve ali druge stopnje, ki se bo iz študijskega programa izpisal do 31. oktobra, bo moral plačati 20 % pogodbene šolnine.
- Študent prve ali druge stopnje, ki se bo iz študijskega programa izpisal do 31. decembra, bo moral plačati 50 % pogodbene šolnine.
- Študent prve ali druge stopnje, ki se bo iz študijskega programa izpisal po 1. januarju, bo moral šolnino poravnati v celoti.
- Doktorski študent, ki se bo iz študijskega programa izpisal do 31. oktobra, ne bo rabil plačati šolnine.
- Doktorski študent, ki se bo iz študijskega programa izpisal po 31. oktobru, vendar najkasneje do 31. januarja, bo moral plačati 50 % pogodbene šolnine.
- Doktorski študent, ki se bo iz študijskega programa izpisal po 1. februarju, bo moral šolnino poravnati v celoti.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:08
Ali se lahko vpišem v študijski program, iz katerega sem se izpisal?
Preberi več
Oseba, ki ji je status študenta prenehal zaradi izpisa iz študijskega programa oziroma smeri, se v ta študijski program oziroma smer lahko znova vpiše. Za študij iz prejšnjega stavka se zaračuna šolnina. Več informacij dobijo kandidati na fakulteti Univerze v Mariboru, kamor se želijo ponovno vpisati.
Zadnja sprememba: 01. 02. 2024 15:36
Ali moram ob zamenjavi študijskega programa pri vpisu v novega prinesti izpisnico iz starega študijskega programa?
Preberi več
Pravico do spremembe študijskega programa ali smeri skladno s 66. členom Zakona o visokem šolstvu in vpisa v nov (brezplačni) študijski program lahko posameznik koristi le enkrat tekom študija. Pred vpisom na nov študijski program se mora študent izpisati iz prejšnjega študijskega programa, kajti hkraten vpis na dveh visokošolskih zavodih je možen le v primeru vzporednega študija.
Izpis iz študijskega programa zahteva tudi visokošolski zavod pred samim vpisom v nov študijski program, saj je iz evidence študentov in diplomantov – evidenca ‘eVŠ’, ki se vodi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, razvidno, na kateri visokošolski zavod in študijski program je študent vpisan.
Zadnja sprememba: 31. 08. 2022 10:33
Na 1./2. stopnji študija sem že ponavljal/spremenil študijski program. Ali se lahko kljub temu prijavim za vpis v prvi letnik rednega študija na študijskem programu iste stopnje?
Preberi več
Kandidat, ki je na 1. ali 2. stopnji enkrat že ponavljal ali enkrat že spremenil študijski program, se za redni študij na isti stopnji lahko prijavi, vendar je za njegov študij predvideno plačilo šolnine v skladu s 77. členom Zakona o visokem šolstvu. Plačilo šolnine je obvezno ne glede na to, ali je bil kandidat predhodno vpisan na rednem ali izrednem študiju na stopnji, za katero se prijavlja, in ne glede na to, ali je bil vpisan na javnem ali zasebnem visokošolskem zavodu.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:09
Ali starost in zaposlitev vplivata na pravico do brezplačnega rednega študija?
Preberi več
Starost ali zaposlitveni status ne vplivata na pravico do brezplačnega študija. Kandidat, ki še ni izkoristil pravice do brezplačnega študija na stopnji, na katero se vpisuje (še nima dosežene izobrazbe po tej stopnji oziroma na tej stopnji še ni ponavljal ali že enkrat zamenjal redni študijski program) je na 1. ali 2. stopnji upravičen do brezplačnega rednega študija. V nasprotnem primeru se kandidat na redni študij lahko vpiše, vendar bo moral plačati šolnino.
Vpliva pa zaposlitveni status na druge pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu, prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski član. Zaposlenim kandidatom, ki se odločajo za redni študij, še svetujemo, da se na izbrani fakulteti pozanimajo o možnih prilagoditvah oziroma premislijo, ali bodo zaposlitvene obveznosti lahko usklajevali z rednim študijem, kjer so predavanja in druge obveznosti ponavadi v dopoldanskem času.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:09
V katerih primerih moram za vpis na študij plačati šolnino?
Preberi več
Za državljane Republike Slovenije velja, da morajo šolnino plačati kandidati, ki se vpisujejo na izredni študij, ter kandidati, ki se vpisujejo na redni študij in imajo ob vpisu že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega se vpisujejo, in kandidati, ki še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega se vpisujejo, če so že izkoristili možnost brezplačnega študija na tej stopnji (tj. so že ponavljali ali že enkrat zamenjali redni študijski program). Šolnino je treba plačati tudi za redni študij po študijskih programih za del izvajanja, ki presega z nacionalnim programom visokega šolstva določene standarde (tj. za nadstandardno izvedbo).
Državljani držav članic Evropske unije so do financiranja upravičeni na enak način kot državljani Republike Slovenije. Do enakega financiranja so upravičeni tudi državljani Norveške, Islandije, Liechtensteina in Švice ter državljani držav, s katerimi ima Republika Slovenija podpisane protokole o sodelovanju na področju izobraževanja (tj. Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Srbija).
Državljani drugih držav nečlanic Evropske unije morajo plačati šolnino v skladu s Pravilnikom o šolninah in bivanju v javnih študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji. Od študijskega leta 2021/22 dalje se državljani Velike Britanije vpisujejo kot državljani držav nečlanic Evropske unije in je za njihov študij predvideno plačilo šolnine. Višina šolnine za Slovence brez slovenskega državljanstva in državljane držav nečlanic Evropske unije – tujce je določena z višino šolnine za državljane Republike Slovenije za posamezen študijski program za izredni študij.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:10
Uspešno sem zaključil študij na 1. stopnji, sedaj pa bi se želel vpisati na enoviti magistrski študijski program. Ali moram plačati šolnino?
Preberi več
Enoviti magistrski študijski programi se skladno s 33. členom ZViS uvrščajo v študijske programe 2. stopnje. V povezavi s 77. členom se diplomantom študijskih programov 1. stopnje ne zaračuna šolnina ob vpisu na redni študij enovitih magistrskih študijskih programov, saj še nimajo dosežene 2. stopnje izobrazbe.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:10
Nastanitev, zdravstvene storitve in drugo
Ali imajo tuji državljani (državljani držav nečlanic Evropske unije in Slovenci brez slovenskega državljanstva) možnost bivanja v študentskih domovih?
Preberi več
Študentski domovi UM vsako leto objavijo Razpis za sprejem rednih tujih študentov za bivanje v študentskih domovih Maribor. Za informacije se obrnite na: Bojana Ogrizek Rogan (bojana.ogrizek-rogan@um.si).
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:02
Kako si tuj študent lahko uredi zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji?
Preberi več
Tuje študente glede na ureditev zdravstvenega zavarovanja delimo v 4 skupine:
- tuji študenti iz držav Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (tj. Norveška, Islandija in Lihtenštajn) in Švice, ki imajo praviloma izdano Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali pa certifikat, ki nadomešča navedeno kartico, in imajo v Sloveniji pravico do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev, ki jih lahko uveljavljajo pri izvajalcih v javnem zdravstvenem sistemu;
- tuji študenti iz držav, s katerimi so sklenjeni bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju (Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina in Avstralija): ti imajo v skladu z obrazci, izdanimi s strani pristojnih nosilcev v svojih državah, ki jih praviloma predložijo na OE ZZZS, ki jim izda listino za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, pravico do uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev pri izvajalcih v javnem zdravstvenem sistemu;
- tuji študenti, ki si uredijo zavarovanje v skladu s 14. točko 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ): ti so slovenski zavarovanci, ki imajo med drugim v Sloveniji pravico do izbire osebnega zdravnika in vse pravice v skladu z ZZVZZ in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar zadeva vrsto in obseg zdravstvenih storitev ter način njihovega uveljavljanja – več informacij je v angleščini na voljo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (odpiranje v novem zavihku);
- tuji študenti, ki prihajajo iz tretjih držav (Amerika, Turčija, Kanada itd.), torej držav, za katere ne velja evropski pravni red, in s katerimi niso sklenjeni bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju, ki bi urejali področje zdravstva, in niso vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje v skladu s 14. točko 15. člena ZZVZZ, so pri uveljavljanju zdravstvenih storitev samoplačniki.
Na nekaterih študijskih programih, ki jih izvaja Univerza v Mariboru, je zaradi praktičnega usposabljanja (vaje, ekskurzije, praktično delo) obvezno tudi zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:04
Kje si lahko kandidat (tuj državljan) uredi EMŠO in davčno številko?
Preberi več
EMŠO se ureja v referatu fakultete, kamor se kandidat vpisuje (EMŠO kreira pooblaščena oseba za vnos podatkov v eVŠ), in ni pogoj za pridobitev davčne številke.
Davčna številka se ureja na finančnem uradu in je potrebna tudi za ureditev zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Če imate davčno številko, ni nujno, da ste tudi davčni zavezanec v RS. Davčni zavezanec je tisti, ki v RS prejme kakršno koli plačilo ali dohodek.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:07
Izvedba študija
Kakšna je razlika med rednim in izrednim načinom študija?
Preberi več
Skupaj z besedilom Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe ter Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe se definira tudi način izvedbe, pri čemer se redni študij izvaja v celoti, ne glede na število prijavljenih oz. vpisanih kandidatov za študij. Na izrednem študiju je fakultetam omogočeno, da s posebnimi kriteriji, ki so del razpisnega besedila, opredelijo izvedbo (tj. s študijskim programom se lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentom). Fakulteta se lahko v primeru premajhnega števila vpisanih kandidatov odloči, da izrednega študija ne bo izvajala.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:02
V katerem jeziku se izvaja študij na UM?
Preberi več
Del razpisnega besedila je tudi jezik izvedbe posameznega študijskega programa. Skladno z 8. členom Zakona o visokem šolstvu mora visokošolski zavod, če opravlja javno službo, študijski program izvesti v slovenskem jeziku (izjema so študijski programi tujih jezikov in deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov), vzporedno pa se lahko študentom omogoči tudi izvedba študijskega programa oz. smeri v tujem jeziku.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:04
Kaj se razume pod pojmom »nadstandard«?
Preberi več
Nadstandard pomeni nadstandardno izvedbo študijskega programa, pri katerem gre za posebno prilagoditev in omogočanje posebnih ugodnosti na študiju, ki jih morajo študentje posebej plačati in se jim zaračuna ob vpisu ne gleda na način študija (torej redni oz. izredni). Za nadstandardno izvedbo študija velja npr. izvedba študijskega programa v angleškem jeziku, študij s pomočjo najsodobnejše infrastrukture, študij v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki na nekem področju ipd., pri čemer pa mora članica UM skladno s 16. členom Navodil o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru določiti kriterije za tako izvedbo, h katerim mora soglasje podati študentski svet članice, sprejme pa jih Upravni odbor Univerze v Mariboru skupaj s cenikom. Pri določanju šolnine za redni študij za nadstandard mora članica upoštevati dejanske stroške, ki jih povzroči izvajanje nadstandarda. Študenti morajo imeti možnost opravljati študijske obveznosti tudi s standardno izvedbo.
Zadnja sprememba: 13. 12. 2021 19:07