Prenova Glavnega trga in dela Koroške ceste je v zadnjih letih pomembno preoblikovala podobo mariborskega mestnega središča. Prostor, ki je bil nekoč namenjen predvsem motornemu prometu, je danes namenjen pešcem, kolesarjem, gostinskim vrtovom ter številnim kulturnim in družabnim dogodkom. Ob tem se pogosto pojavlja vprašanje: kam je izginil promet, ki je pred prenovo vsakodnevno prečkal center mesta?
Prenovljen Glavni trg / foto: Almira Ćatović
Prenova Glavnega trga kot prometni eksperiment
Pred zaprtjem Koroške ceste za tranzitni motorni promet je po tej povezavi na delovni dan vozilo približno 15.000 do 16.000 vozil. Glede na obseg prometa je prenova predstavljala pomemben preizkus za celotno prometno omrežje Maribora. Mnogi so pričakovali večje prometne obremenitve na drugih mestnih povezavah in izrazite zastoje, vendar so meritve pokazale drugačne rezultate.
Analiza prometnih tokov po uvedbi novih prometnih režimov je pokazala, da se je promet prerazporedil po okoliških cestah in drugih mostovih čez Dravo, brez večjih negativnih posledic za delovanje prometnega sistema.
Koroška cesta pred prenovo / foto: Kaja Pogačar
Spremembe prometnih tokov po zaprtju Koroške ceste
Rezultati spremljanja prometa potrjujejo ugotovitve številnih mednarodnih raziskav, da se promet ob zaprtju pomembne cestne povezave ne preseli v celoti na eno samo alternativno traso. Vozniki se na spremembe odzovejo na različne načine.
Del uporabnikov izbere druge poti, nekateri prilagodijo čas svojih potovanj, drugi se odločijo za uporabo javnega prevoza, kolesa ali hoje. V določenih primerih pa posamezniki tudi opustijo potovanja, ki zanje niso nujna. Posledično se skupno število voženj zmanjša, kar vpliva na zmanjšanje prometnih obremenitev v mestu.
Koroška cesta po prenovi / foto: Almira Ćatović
Evaporacija prometa in prilagoditev uporabnikov
Opisani pojav strokovnjaki poimenujejo evaporacija prometa. Gre za proces, pri katerem del prometa po spremembi prometnih razmer preprosto izgine iz prometnega sistema. Namesto da bi se vsa vozila preusmerila na druge ceste, se uporabniki prilagodijo novim okoliščinam in spremenijo svoje potovalne navade.
Izkušnje iz Maribora potrjujejo, da imajo prometni uporabniki večjo sposobnost prilagajanja, kot pogosto predvidevamo. Z ustreznim načrtovanjem in obveščanjem je mogoče zmanjšati negativne posledice prometnih sprememb ter hkrati izboljšati kakovost urbanega prostora.
Vplivi na javni potniški promet
Zaprtje Koroške ceste ni vplivalo zgolj na osebni motorni promet, temveč tudi na sistem javnega potniškega prometa. Območje je uporabljala skoraj tretjina vseh uporabnikov mariborskega avtobusnega omrežja, zato je bila potrebna prilagoditev obstoječih linij.
Pet avtobusnih prog je bilo preusmerjenih na Mladinsko oziroma Maistrovo ulico, uredili pa so tudi dve novi avtobusni postajališči. S temi ukrepi je mesto zagotovilo dostopnost in nemoteno delovanje javnega prevoza tudi v času uvajanja pomembnih sprememb prometne ureditve.
Javni potniški promet na Koroški cesta po prenovi / foto: Almira Ćatović
Omilitveni ukrepi v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE
Maribor je pri uvajanju nove prometne ureditve sodeloval v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, kjer je bil poudarek na celostnem pristopu k trajnostni mobilnosti. Prometne spremembe niso zajemale le fizične preureditve prostora, temveč tudi številne spremljajoče ukrepe za zmanjševanje vplivov na uporabnike.
Med ključnimi ukrepi so bile prilagoditve javnega prevoza, obsežno obveščanje prebivalcev ter spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza. Takšen pristop je pomembno prispeval k uspešnemu uvajanju novih prometnih rešitev.
Ugotovitve in pomen za trajnostno mobilnost v mestih
Primer prenove Glavnega trga in Koroške ceste kaže, da lahko mesta z dobro načrtovanimi prometnimi ukrepi uspešno preoblikujejo javni prostor brez večjih negativnih vplivov na prometni sistem. Pridobljene izkušnje potrjujejo, da se prebivalci in obiskovalci na spremembe prilagajajo ter postopoma spreminjajo svoje potovalne navade.
Maribor je s prenovo pridobil kakovostnejši javni prostor, prijaznejši pešcem in kolesarjem, obenem pa je projekt pokazal, da je prehod v trajnostno mobilnost mogoč tudi v mestih, kjer je bila uporaba osebnega avtomobila dolgo prevladujoč način prevoza.
O projektu LIFE IP CARE4CLIMATE
LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, katerega cilj je z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuditi izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Projekt prispeva k doseganju slovenskih in evropskih podnebnih ciljev ter podpira prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo.
Pomembno je, da večina teh ukrepov ni bila zasnovana le kot začasna podpora med izvajanjem pilotnih projektov, temveč kot izhodišče za trajne izboljšave mestnega prometnega sistema.