Študij arhitekture na FGPA UM se izvaja z dvostopenjskim študijskim programom, ki je oblikovan v skladu z Bolonjsko deklaracijo. Študijski program prve stopnje arhitekture se izvaja 3 leta (6 semestrov), program druge stopnje arhitekture pa 2 leti (4 semestri). Oba programa izobražujeta inženirski profil arhitekta, ki je sposoben integrirati osnovna in specifična znanja z raznolikih teoretičnih in strokovnih področij.
V okviru obeh programov se študentje strokovno usposabljajo zlasti na področju arhitekturnega projektiranja ter urbanističnega načrtovanja. Študijski program prve stopnje podaja širok razpon osnovn tehničnih znanj in veščin arhitekturnega oblikovanja oz. načrtovanja, program druge stopnje pa ponuja poglobljen študij, usmerjen v zahtevnejše naloge arhitekta, ki temeljijo na integralnih znanjih.
Študij ponuja širok razpon znanj, ki sledijo integrativnem konceptu povezovanja različnih področij načrtovanja prostora in objektov, vključno z osnovami krajinskega načrtovanja, podprtem s projektnoorientiranim pristopom, zlasti v okviru studiev. Študijski program vključuje tudi razumevanje socioloških osnov ter ekonomskih, ekoloških in drugih parametrov, ki v skupnem delovanju povezovanja različnih disciplin sooblikujejo procese načrtovanja in gradnje.
TRAJANJE: 3 LETA / 6 SEMESTROV
VODJA PROG.: IZR.PROF. DR. KAJA POGAČAR
NAČIN ŠTUDIJA: REDNI ŠTUDIJ
NAZIV
DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE (UN) – dipl. inž. arh. (UN)
DIPLOMIRANA INŽENIRKA ARHITEKTURE (UN) – dipl. inž. arh. (UN)
Povezava: UČNI NAČRT PREDMETOV
TRAJANJE: 2 LETI / 4 SEMESTRI
VODJA PROG.: IZR. PROF. UROŠ LOBNIK
NAČIN ŠTUDIJA: REDNI ŠTUDIJ
NAZIV
MAGISTRICA INŽENIRKA ARHITEKTURE – mag. inž. arh.
MAGISTER INŽENIR ARHITEKTURE – mag. inž. arh.
Povezava: UČNI NAČRT PREDMETOV
Diplomanti univerzitetnega študijskega programa arhitektura 1. stopnje so sposobni integrirati osnovna in specifična znanja z značilnih teoretičnih in praktičnih področij, vezanih na dela in naloge v arhitekturni in urbanistični praksi.
Tekom študija pridobijo določene veščine arhitekturnega poklica, ki vključujejo obvladovanje osnov uporabe načrtovalskih metod postopkov in procesov, ob tem pa zlasti kreativnost in inovativnost v interdisciplinarnem okolju poklica arhitekta in urbanista ter ne nazadnje tudi komunikacijske sposobnosti in spretnosti, nujno potrebne za opravljanje poklicne dejavnosti v najrazličnejših okoljih.
Diplomanti v okviru specifičnih kompetenc pridobijo tudi določene osnove projektiranja konstrukcij in gradbenih izdelkov ter inženirske ekonomike ter s tem pokrivajo izpolnjevanje tako tehničnih, kot tudi estetskih zahtev projektiranja stavb in njihovega umeščanja v prostor.
Poznavanje prvin urbanizma in prostorskega načrtovanja je ob določenih znanjih s področja varstva okolja tesno povezano s ciljem zadovoljevanja človekovih potreb kvalitetnega bivanja. S interdisciplinarno obravnavo problematike prostora in stavb so diplomantom zagotovljene poklicne kompetence za številna dela in naloge v okviru projektantskih organizacij, gradbene operative in industrije, kakor tudi na specifičnih področjih javne uprave.