Gradbeništvo

Gospodarsko inženirstvo

Prometno inženirstvo

Arhitektura

Preskoči na vsebino
Gradbeništvo G Gospodarsko inženirstvo GI Prometno inženirstvo PI Arhitektura A

Napovednik

Zagovor magistrskega dela »Primerjalna numerična analiza vpliva monolitnega in montažnega stropa iz predizdelanih votlih plošč na potresni odziv armiranobetonske konstrukcije«

Spoštovani,

Vabimo vas na zagovor magistrskega dela Sebastijan Kočiš Gudlin z naslovom:  »Primerjalna numerična analiza vpliva monolitnega in montažnega stropa iz predizdelanih votlih plošč na potresni odziv armiranobetonske konstrukcije«.

Zagovor bo potekal v sredo, 3. septembra 2025, ob 11:00 v sejni sobi J1-420 na Smetanovi ulici 17.

Veselimo se vaše prisotnosti.

Vabljeni!

 

“Magistrsko delo obravnava primerjalno numerično analizo potresnega odziva večetažne armiranobetonske stavbe z dvema različnima stropnima konstrukcijama: popolnoma monolitno armiranobetonsko ploščo ter montažno stropno konstrukcijo iz predizdelanih votlih betonskih plošč. Primerjalna analiza je bila izvedena v programu RFEM 6 z uporabo linearno elastične potresne analize s spektri odziva, skladno z zahtevami standarda Evrokod 8, ob upoštevanju linearno elastičnih materialnih modelov, teorije prvega reda (geometrijsko linearni pristop) ter Reissner-Mindlinove teorije plošč.
Osrednji cilj je bil preučiti, v kolikšni meri mehanske lastnosti in robni pogoji dveh stropnih konstrukcijskih rešitev vplivajo na potresni odziv konstrukcije, zlasti na rezultate modalne analize, globalno togost ter na razvoj notranjih statičnih količin v stenah, ob ohranitvi enake mase konstrukcij.
Izdelana sta bila dva numerična modela: prvi s tipsko monolitno AB-stropno konstrukcijo, drugi pa z montažno stropno konstrukcijo iz predizdelanih votlih betonskih plošč. Rezultati analize, izvedene v okviru magistrskega dela, so pokazali, da sta večja statična nedoločenost in nižja ravninska togost stropne konstrukcije iz predizdelanih votlih betonskih plošč vodili do daljših nihajnih časov, večjih pomikov, rahlih sprememb nihajnih oblik ter povečanja upogibnih momentov in prečnih sil v stenah ob dosledno nekoliko nižjih osnih silah.”