V magistrskem delu smo se osredotočili na montažne konstrukcije iz lesa, in sicer na t. i. okvirno panelni sistem. Na primeru večstanovanjskega objekta s tremi etažami in povečanim deležem steklenih površin smo analizirali rešitev, ki za zagotavljanje horizontalne stabilnosti objekta na potresno nevarnem območju predvideva uporabo leseno-steklenih stenskih elementov, pri katerih je steklo uporabljeno kot nosilni material. Izvedli smo dinamično analizo za objekt v prvotni zasnovi, nato pa izračun ponovili še za primer, kjer smo dodali nosilne leseno-steklene stenske elemente, ki dodatno prispevajo k togosti. Izdelali smo dva 3D računska modela, kjer smo stenske elemente modelirali kot palične okvirje s podajno fiktivno diagonalo, ki simulira togost posameznega stenskega elementa. Rezultate smo primerjali in poskušali čim bolje oceniti smiselnost uporabe omenjenih stenskih elementov. Analizirali smo horizontalne pomike obeh računskih modelov, nihajne čase, položaje strižnih središč ter nosilnost oziroma izkoriščenost posameznih stenskih elementov. Izvedena je bila tudi statična analiza, ki je precej standardna in brez posebnosti. V sklopu tega dela predstavimo še leseno gradnjo v kombinaciji s steklom, steklo kot material, leseno steklene kompozite in druge možne rešitve za zagotavljanje stabilnosti lesenih objektov, kar služi predvsem bolj celostnemu razumevanju obravnavane problematike.
