Gradbeništvo

Gospodarsko inženirstvo

Prometno inženirstvo

Arhitektura

Preskoči na vsebino
Gradbeništvo G Gospodarsko inženirstvo GI Prometno inženirstvo PI Arhitektura A

Publikacije

MESTO SPOMINA IN SLOVESA

avtor/ji:
Tea Urh
mentor/ji:
Pogačar Kaja, univ. dipl. inž. arh.
somentor/ji:
GREGOR REICHENBERG
leto:
2020

Magistrsko delo obravnava vedno aktualno temo smrti, s katero se srečujemo skozi stoletja, spreminja se le vrsta pokopov. V delu je podana idejna rešitev za prenovo in razširitev obstoječega pokopališča Muta–Vuzenica ter zasnovo krematorija na Koroškem, ki omogoča različne možnosti pokopa v da- našnjem času. V analitičnem delu se ugotavlja, da se v Sloveniji veča potreba po številu krematorijev, zaradi čedalje večjega števila ljudi, ki se odločajo za upepelitev. Temeljne smernice za razvoj arhitek- turne in urbanistične zasnove nudijo predstavljena teoretična izhodišča razvojnih tipov in vrst grobov, tipov pokopališč, sam proces upepeljevanja, stari običaji ter dojemanje smrti. S tem urbanistična in arhitekturna zasnova presega stereotipne predstave o krematorijih in jih približa uporabniku. Govora je o krematoriju v drugačnem kontekstu, in sicer o krematoriju kot arhitekturi, o prostoru, izkušnji, doživetju. Izkušnji, ki nima zgolj morbidnega, temačnega in žalovalnega prizvoka, ampak je del živl- jenja. Strukturiranje arhitekture odraža značaj lokalnega prostora in ustreza identiteti prebivalstva. Prenova pokopališča in izgradnja krematorija, ki predstavlja točko stičišča – med živimi in mrtvimi. Ponudi nov način dojemanja smrti in življenja za okoliške prebivalce in hkrati zadosti kriterijem, ter ponudi pričakovano in pomembno postajo v nizu našega doživljanja. Etapo, ki zaključi našo fizično prisotnost na tem svetu ter definira delček naše prisotnosti v prihodnosti.

Grafika za magistrsko delo, ki obravnava vedno aktualno temo smrti, s katero se srečujemo skozi stoletja, spreminja se le vrsta pokopov. V delu je podana idejna rešitev za prenovo in razširitev obstoječega pokopališča Muta–Vuzenica ter zasnovo krematorija na Koroškem, ki omogoča različne možnosti pokopa v da- našnjem času. V analitičnem delu se ugotavlja, da se v Sloveniji veča potreba po številu krematorijev, zaradi čedalje večjega števila ljudi, ki se odločajo za upepelitev. Temeljne smernice za razvoj arhitek- turne in urbanistične zasnove nudijo predstavljena teoretična izhodišča razvojnih tipov in vrst grobov, tipov pokopališč, sam proces upepeljevanja, stari običaji ter dojemanje smrti. S tem urbanistična in arhitekturna zasnova presega stereotipne predstave o krematorijih in jih približa uporabniku. Govora je o krematoriju v drugačnem kontekstu, in sicer o krematoriju kot arhitekturi, o prostoru, izkušnji, doživetju. Izkušnji, ki nima zgolj morbidnega, temačnega in žalovalnega prizvoka, ampak je del živl- jenja. Strukturiranje arhitekture odraža značaj lokalnega prostora in ustreza identiteti prebivalstva. Prenova pokopališča in izgradnja krematorija, ki predstavlja točko stičišča – med živimi in mrtvimi. Ponudi nov način dojemanja smrti in življenja za okoliške prebivalce in hkrati zadosti kriterijem, ter ponudi pričakovano in pomembno postajo v nizu našega doživljanja. Etapo, ki zaključi našo fizično prisotnost na tem svetu ter definira delček naše prisotnosti v prihodnosti.

Skip to content