Sredi 19. stoletja je prihod Južne železnice v Maribor omogočil razvoj industrijskih območij v mestu. Ena najstarejših industrijskih con je nastala v Melju, kjer je obratovalo več tekstilnih tovarn. Po osamosvojitvi je industrijska cona propadla in propada že zadnjih 20 let. Urbanistična zasnova mesta Maribor predvideva selitev industrije in urbano regeneracijo Melja, ki bi zaradi bližine prometne infrastrukture in lokacije ob centru mesta tvoril ključno razvojno površino. Urbana regeneracija Melja se v zadnjih dveh desetletjih ni izvedla. Magistrsko delo predlaga primer urbane regeneracije jugovzhodnega dela Melja s kulturnimi programi in s stanovanjskimi območji v zaledju. Kulturni programi se povezujejo v novo centralnost. Urbana regeneracija predpostavlja povezovanje Melja s preostalo mestno strukturo prek novih prometnih povezav ter javnih odprtih prostorov. V prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne je predvidena ureditev Centra kreativnih umetnosti. Novi objekti izboljšujejo urbanotvornost prostora, kvalitetni stari objekti se prenovijo, nekvalitetni objekti pa porušijo. CEKUM izkorišča potencial javnih odprtih prostorov. Nekdanji industrijski objekti zaradi svoje velikosti in konstrukcije omogočajo ureditev večnamenskih prostorov. V severnem delu območja nekdanje MTT se vzpostavi večnamenski objekt s prostori za odrske umetnosti, galerijo, mediateko, lokale in kavarno. Novogradnja oblikuje stranico novega vstopnega trga.
Nova centralnost Melja: Center kreativnih umetnosti CEKUM
avtor/ji:
Nejc Novak
mentor/ji:
Lobnik Uroš, univ. dipl. inž. arh.
leto:
2022