Magistrsko delo obravnava problem optimizacije dodeljevanja spodbud pri energetski prenovi objektov. Namen dodeljevanja spodbud za izvedbo ukrepov energetske prenove objektov je doseči čim večje zmanjšanje obremenitev okolja, ob razpoložljivem finančnem vložku. Ob številnih različnih ukrepih in različnih učinkih njihove izvedbe je učinkovito dodeljevanje spodbud naloga, ki smo jo rešili z uporabo optimizacijskih metod, ki nam omogočijo, da iz množice možnih rešitev izberemo najprimernejšo. Uvodoma je podana opredelitev problema, namen, cilji in prispevek magistrskega dela ter pregled literature obravnavanega področja. Predstavljena so teoretična izhodišča dodeljevanja spodbud pri energetskih prenovah objektov in zakonodajni okvir, rabe energije v stavbah in vplivov na okolje ter formulacije optimizacijskega problema mešanega celoštevilskega linearnega programiranja. Podan je osnovni optimizacijski model maksimizacije prihrankov energije ter njegova uporaba na primeru iz literature in na primeru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. Na podlagi osnovnega je razvit in prikazan nadgrajen optimizacijski model maksimizacije prihrankov emisij toplogrednih plinov, uporaba katerega je prav tako prikazana na praktičnem primeru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. V zaključku so obravnavani rezultati dobljeni na podlagi uporabe optimizacijskih modelov ter podane sklepne ugotovitve. Magistrsko delo predstavlja nadgrajen optimizacijski model, ki v primerjavi z izhodiščnim modelom uvaja nov kriterij optimiziranja oziroma namensko funkcijo, s katero nam je omogočena obravnava vseživljenjskih vplivov obravnavanih ukrepov.
