V disertaciji rešujemo problem statistično optimalnega števila in lokacij dostavnih mest ter optimalnega vodenja tovornih vozil v procesu mestne dostave. Za iskanje optimalnega števila in pozicij dostavnih mest v doktorski nalogi razvijemo večparametrični model idealiziranega mesta. Model obravnava urbano območje velikosti 1 km2 in temelji na metodi vzorčenja latinske hiperkocke za razporeditev strank vzdolž izbrane ortogonalne prometne mreže. Določanje statistično najprimernejših lokacij dostavnih mest temelji na algoritmu mehkega grozdenja c-sredin. Parametrične analize so pokazale statistično značilne geometrijske vzorce optimalnih dostavnih mest. Izkazalo se je, da so identificirani vzorci robustni glede gostote strank in gostote prometne mreže. Problem določanja dostavnih mest je intimno povezan s problemom pokritja. Obravnavan je pomemben mejni primer pokritja mreže z dokazom optimalnosti pokrivnega števila. V disertaciji je podana tudi optimalna konstrukcija limitnega primera na poljubni pravokotni mreži. Model določanja števila in lokacij dostavnih mest je nadgrajen s funkcijo optimalnega vodenja tovornih vozil. Ključna predpostavka modela so štiri vstopno/izstopna vrata v mesto ter pri vsakem obisku mesta največ trojna dostava iz dostavnih mest (t.j. trem različnim strankam). Glede izbire dostavnega mesta sta bila uporabljena dva principa, ki temeljita na rezultatu algoritma mehkega grozdenja c-sredin: (i) trdi – vedno se izbere dostavno mesto, ki je najbližje stranki, (ii) mehki –omogoča tudi izbiro dostavnih mest z nižjimi pripadnostnimi vrednostmi. Problem določitve optimalne transportne poti je rešen s pomočjo nabora izvirnih celoštevilskih linearnih programov. Rezultati simulacij za trojno dostavo kažejo, da skupne razdalje prevoženih poti niso značilno odvisne od števila potencialnih dostavnih mest, jih je pa mogoče pomembno zmanjšati z mehkih pristopom, vendar na račun daljših prehojenih razdalj. Izkaže se, da je najbolje uporabiti mehki pristop pri relativno velikem številu potencialnih dostavnih mest. Model je bil prilagojen tudi za reševanje konkretnega praktičnega problema na primeru mesta Lucca, v Italiji. Za obravnavano mesto smo izdelali usmerjen graf prometnega omrežja, potencialne lokacije dostavnih mest so bile določene na osnovi dostopnosti in prostorskih možnosti. Za generiranje povpraševanja po dostavah je bil razvit simulator, uvedena je bila tudi procedura rezerviranja dostavnih mest in simulacija čakalne vrste vozil zunaj mesta v primeru omejene kapacitete in zasedenosti dostavnih mest. Izračunani so bili časovni in energijski prihranki. S ciljem realizacije predlaganih rešitev je v nalogi predstavljen tudi koncept informacijskega sistema, ki temelji na uporabi mobilnih naprav in omogoča vodenje dostavnega vozila in s tem upravljanje procesa dostav v realnem času. Na koncu doktorske naloge so podane ključne ugotovitve in predlagani koraki za nadaljnje raziskovanje.
OPTIMIZACIJA DOSTAVNIH MEST IN POTI V URBANIH OBMOČJIH NA OSNOVI MANHATTANSKE METRIKE IN MEHKE LOGIKE
avtor/ji:
Tomislav Letnik
mentor/ji:
izr. prof. dr. STANISLAV BOŽIČNIK, univ. dipl. ekon.
somentor/ji:
red. prof. dr. Matej Mencinger, prof. mat., doc. dr. IZTOK PERUŠ, univ. dipl. inž. grad.
leto:
2019