Magistrsko delo se ukvarja z enim izmed bolj perečih vprašanj slovenskega podeželja. Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umeščeni in glede na čas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugačnega načina življenja na vasi danes več ne (z)morejo služiti svojemu prvotnemu namenu, zato večkrat samevajo in propadajo? V prvem sklopu smo obravnavali tri različne tematike, ki so nam služile kot podlaga za projektiranje v drugem delu naloge. Kot teoretični okvir smo izbrali principe t.i. kritičnega regionalizma, ki ga je poskušal definirati že Lewis Mumford v začetku 20. stoletja, sledila sta mu Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, v današnjem času pa je širšemu strokovnemu krogu najbolj znana razprava Kennetha Framptona Nasproti kritičnemu regionalizmu: šest točk v prid arhitekturi odpora. Menimo, da naravnanost gibanja nakazuje eno izmed mogočih smeri delovanja arhitekturne prakse, ki se vsaj delno skuša zoperstaviti divjemu kapitalističnemu svetu in v tem nemirnem, mimobežnem času ponudi ljudem pristne izkušnje in prinaša novo upanje. Poglavje, ki sledi kritičnemu regionalizmu, je na nek način logična navezava nanj, saj če želimo kritično gledati na regionalne elemente, jih moramo najprej dobro poznati. Zato smo raziskali zgodovino in značilnosti tradicionalne panonske arhitekture, skušali razumeti, zakaj in kako se je v preteklosti gradilo na območju Pomurja in tudi kakšno je stanje stavbarstva slovenskega podeželja danes na splošno. V tretjem delu se dotaknemo problematike bivanja starostnikov, kjer ugotavljamo, da bi bilo treba vzpodbujati (za naš prostor nove) oblike bivanja, ki temeljijo na skupnosti, ter s tem družbi, in še bolj neposredno starejši generaciji, prinašajo mnoge prednosti. Na podlagi teoretskih izhodišč smo se v drugem sklopu poglavij lotili projektnega dela. Najprej je bil izdelan natančen posnetek obstoječega stanja obravnavane opuščene domačije Jaušovec v Veržeju. Z analizo in valorizacijo objektov je bilo ugotovljeno, kaj je vredno ohranjati in kaj je primerneje rušiti. Na tej osnovi smo se lotili idejne zasnove prenove panonske domačije in skušali odgovoriti na v začetku zastavljeno vprašanje. Arhitekturna zasnova se odziva na kontekst naselja in obstoječe stanje zapuščenega kmečkega doma ter skuša na eni strani s svežo in premišljeno raznoliko programsko vsebino stanovanjske skupnosti starejših v kombinaciji z neinstitucionalnim dnevnim varstvom in trajnostnim turizmom obravnavanemu kompleksu vliti novo življenje in na drugi strani ponuditi večnamenski prostor kraju, kar predstavlja dodano vrednost tako kompleksa samega kakor tudi za Veržej in širše. S projektom želimo nakazati princip, po katerem je z analitičnim pristopom in ob sodelovanju različnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoče rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dediščine, temveč zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino krog sebe, z novim, skrbno premišljenim programom tudi v današnjem času trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo večplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo.
PRENOVA PANONSKE DOMAČIJE PO NAČELIH KRITIČNEGA REGIONALIZMA
avtor/ji:
Tadej Božak
mentor/ji:
ALEKSANDER OSTAN, univ. dipl. inž. arh.
leto:
2021