Regeneracija industrijskega območja na Studencih v Mariboru – Križni dvor

»S prihodom Južne železnice v Maribor se je začelo mesto pospešeno razvijati, saj je zaradi poceni delovne sile, nizkih cen zemljišč in dobre povezanosti z drugimi mesti postalo zanimivo za mnoge podjetnike. Razvoju težke industrije je sledil razvoj tekstilne industrije in leta 1922 je bila v mestu odprta prva tekstilna tovarna: Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, je bil obrat opuščen in je propadel, območje pa je odtlej neizkoriščeno in degradirano. V magistrskem delu je s proučitvijo teoretskih izhodišč, z analizo obravnavane lokacije ter z ugotovljenimi potenciali območja podana idejna urbanistična in arhitekturna zasnova degradiranega urbanega območja, s kulturnim programom kot vodilom regeneracije. V prenovljen objekt nekdanje predilnice se umesti nov kulturni center s spremljajočim, dopolnilnim programom, ki se odpira na odprte javne površine. Križev dvor se obnovi in nameni za stanovanja. Na preostalem delu območja se zasnuje stanovanjski program s servisi in javnimi programi v parterju..«