Magistrsko delo obravnava sodobni pristop k projektiranju v okolju BIM, s poudarkom na projektiranju nosilne konstrukcije. Predstavljeno je teoretično ozadje BIM-a in z njim povezani koncepti. Kot glavna prepreka pri zagotavljanju učinkovitejšega delovnega procesa projektantov, v smislu prihranka časa, izboljšane natančnosti in lažje komunikacije med člani projektne skupine, je izpostavljena interoperabilnost med programskimi aplikacijami. Na podlagi dejanskega projekta, izdelanega v okolju BIM, so testirani različni tipi izmenjave podatkov in opredeljena je njihova uspešnost. V zaključku je prikazana računska analiza z Metodo končnih elementov in končni grafični izdelek, to so pozicijske, opažne in armaturne risbe, vse izpeljano neposredno iz osnovnega arhitekturnega BIM-a.
