V Kulturnem domu Hoče je 7. aprila 2025 potekalo regijsko srečanje organizatorjev prehrane iz javnih ustanovah in lokalnih ponudnikov hrane iz Podravja, ki se ga je udeležilo več kot 100 vabljenih deležnikov. Dogodek, organiziran s strani RRA Podravje – Maribor v okviru evropskega projekta Food4CE, je bil namenjen spodbujanju kratkih oskrbnih verig in okrepitvi sodelovanja med ključnimi deležniki lokalne oskrbe s hrano. Zaradi potreb po trajnejšem mehanizmu za usklajevanje, izmenjavo znanj in podporo lokalnim prehranskim verigam je bilo v sklopu projekta vzpostavljeno inovacijsko središče ORbITaLA. Namen središča je povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane z javnimi ustanovami, kot so šole in vrtci, ter vzpostavitev strukturiranega dialoga z oblikovalci politik z namenom razvoja praktičnih rešitev za deležnike v oskrbni verigi.
Čeprav so številne dobre prakse in inovativne logistične rešitve na področju lokalne oskrbe s hrano že izpostavljene na digitalni platformi za prenos znanja (KTP), dostopni na povezavi https://www.openenlocc.net/food4ce/, je bilo osrednje sporočilo srečanja poziv k nadaljnjemu povezovanju ter skupnemu iskanju konkretnih rešitev za bolj dostopno, stabilno in trajnostno oskrbo s hrano v javnem sektorju.
Uvodoma je mag. Danijela Kocuvan (RRA Podravje – Maribor) predstavila projekt Food4CE ter izzive, ki so bili prepoznani znotraj projekta s strani alternativnih prehranskih mrež, s katerimi se ti redno soočajo.
“Pridelava hrane je tovarna na prostem – odvisna od narave, znanja in izkušenj. Poleg strokovnosti ponudnikov močno vplivajo tudi nepredvidljive podnebne razmere, kar zahteva posebno razumevanje in prilagodljivost na strani javnih ustanov. Ključno je, da prepoznamo tiste ponudnike, ki lahko zagotovijo ustrezno količino in kakovost hrane, skladno z delovanjem posamezne ustanove. Pri tem ne smemo spregledati zahtevnega administrativnega okolja, ki ga narekujejo javna naročila. Učinkovite in kratke dobavne verige so možne le ob tesnem sodelovanju vseh vključenih – tako ponudnikov kot ustanov. Za dosego tega pa je nujen vmesni, podporni člen, ki bo skrbel za koordinacijo, komunikacijo in povezovanje med deležniki.” – Danijela Kocuvan, RRA Podravje – Maribor.
V nadaljevanju je dr. Maršenka Marksel (Univerza v Mariboru, FGPA) predstavila znotraj projekta razvito digitalno platformo za prenos znanja, ki je namenjena izmenjavi dobrih praks in inovacij na kratkih oskrbnih verigah. Hkrati je predstavila potek priprave regijskega akcijskega načrta ter aktivnosti za pripravo smernic za politike, ki bodo nastale tekom projekta.
»V projektu Food4CE smo doslej preko platforme znanja uspešno zbrali primere dobrih praks, kako so alternativne prehranske mreže premagale logistične izzive – od lokalne dostave do skupnostnih rešitev. Z novo platformo povezovanja želimo njihovo sodelovanje še okrepiti. Skupaj z mrežami želimo prepoznati ključne izzive ter pripraviti predloge, ki bodo namenjeni oblikovalcem in nosilcem politik – z željo, da prispevamo k oblikovanju bolj podpornega okolja za razvoj trajnostnih prehranskih sistemov.” – dr. Maršenka Marksel
Sledile so predstavitve izzivov, s katerimi se soočajo javne ustanove pri vključevanju lokalne hrane v javni prehranski sistem, ter pogledi lokalnih ponudnikov na birokratske, logistične in tržne ovire. V razpravi so sodelovali predstavniki vrtcev in osnovnih šol iz Maribora, ter Kmetija Lesarovi, Kmetija Žitnik in Sadjarstvo Vrecl.
“Pri pridelavi zelenjave velja načelo, da vsaka vrsta zahteva specifično tehnologijo pridelave. Za tržno usmerjene kmetije, kot je naša, to pomeni, da je za vsako kulturo potrebno imeti ustrezno kmetijsko mehanizacijo, zlasti pri spravilu pridelka. Ker vsaka vrsta zelenjave zahteva svoj specializiran kombajn, so investicije v kmetijsko opremo izjemno visoke, kar se posledično odraža tudi na končni ceni zelenjave.” – Lea Žnidarič, Kmetija Lesarovi.
»Razlike v stroških proizvodnje nastajajo predvsem zaradi različnih tehnologij pridelave. Sodobna mehanizacija lahko bistveno zniža stroške v primerjavi z ročnim delom. Pomemben vpliv ima tudi obseg proizvodnje, saj večje površine običajno pomenijo nižje stroške na enoto, medtem ko manjša proizvodnja stroške povečuje. K velikim razlikam prispeva tudi struktura delovne sile. Kadar delo opravijo družinski člani sami, so stroški bistveno nižji kot pri najemu zunanjih delavcev. Pomembna dejavnika sta še lega in lokacija zemljišča, saj določata potrebo po dodatnih vložkih. Na končni dohodek kmeta močno vpliva tudi način prodaje. Neposredna prodaja prinaša višjo ceno in večjo dodano vrednost kot prodaja preko posrednikov. Nenazadnje pa k stroškom pomembno prispevajo tudi vremenske razmere: suša, toča ali pojav škodljivcev lahko močno zmanjšajo pridelek, kar posledično zviša strošek na enoto pridelka. – Miša Pušenjak, Gregor Kramberger, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor.
»Mariborski vrtci in osnovne šole že veliko let sodelujemo z mnogimi lokalnimi ponudniki, ki nam dobavljajo različne pridelke in živilske izdelke. Trudimo se, da pri vsakodnevnem naročanju poleg velikih proizvajalcev živil iz javnega naročila vključujemo tudi lokalne pridelovalce, ki ponujajo odlične pridelke in živilske izdelke. Dobro sodelovanje je mogoče ob upoštevanju vseh dogovorov glede ur dostave, primerne kvalitete, količine in cene. Skratka, zanesljivost in doslednost v celotnem procesu sta ključna dejavnika za uspešno dolgoročno sodelovanje z javnimi ustanovami.« – Matej Pangerl in Alenka Pušnik, organizatorja prehrane.
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, kjer so prisostvovali predstavniki vrtcev, osnovnih šol, kmetij, kmetijska svetovalca iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Udeleženci so izpostavili predvsem potrebo po večji preglednosti v postopkih javnega naročanja, poenostavitvi administrativnih zahtev ter boljši podpori države pri vključevanju lokalne hrane v javne sisteme. Posebna pozornost je bila namenjena tudi cenovni politiki, izračunu stroškov in vplivu zakonodajnih zahtev za male pridelovalce.
Dr. Ana Frelih-Larsen iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavila, da MKGP izvaja številne aktivnosti, s katerimi podpira večjo uporabo trajnostno pridelane lokalne hrane v javnih zavodih. Za pridelovalce sadja in zelenjave so na primer v sklopu Skupne kmetijske politike poleg neposrednih plačil na voljo investicijski ukrepi za izgradnjo namakalnih sistemov, dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, kolektivne naložbe ter naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Preko meril za pridobitev teh sredstev dodatno spodbujajo trženje v javne zavode ter tudi ekološko pridelavo. Za pridelavo zelenjave so z letošnjim letom ponovno uvedena dohodkovno vezana plačila.
Dr. Ana Frelih-Larsen hkrati navaja, da je bilo na področju trženja v preteklih dveh letih izvedenih več razpisov za spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja, informiranje in promocijo proizvodov iz shem kakovosti, ter novo sodelovanje v shemah kakovosti. V kratkem bo svoje aktivnosti začelo pet novih projektov v sklopu intervencije Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, kjer je v ospredju trženje v javne zavode in HoReCa sektor. Za razvoj trga lokalnih ekoloških živil bo letos objavljeno večje javno naročilo, ki bo nudilo dodatno povezovanje akterjev za vzpostavitev kratkih verig.
Poleg izboljšav na strani dobave je pomembno tudi povečanje zmogljivosti javnih zavodov za pripravo okusnih obrokov iz sezonske trajnostno pridelane lokalne hrane. Zato se v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo pripravlja javno naročilo za praktično usposabljanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Usposabljanje se bo osredotočalo na prenos dobrih praks za izpeljavo javnih naročil in povezovanje z lokalnimi pridelovalci, uvajanje okusnih novih jedi, ter aktivnosti za ozaveščanje o pomenu trajnostne lokalno pridelane hrane.
Dogodek se je zaključil z obiskom predstavitvenih stojnic lokalnih ponudnikov hrane in mreženjem med lokalnimi pridelovalci in organizatorji prehrane.
Srečanje je potrdilo, da so regijski dialogi ključni za premostitev vrzeli med ponudbo in povpraševanjem, pri čemer ima digitalna platforma za prenos znanja velik potencial kot orodje za sodelovanje, prenos znanja in dolgoročno krepitev trajnostnih lokalnih prehranskih verig.
Dodatne informacije:
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor
Kontaktna oseba za Inovacijsko središče ORbITaLA: mag. Danijela Kocuvan
Tel: 041 630 678
E-pošta: danijela.kocuvan@rra-podravje.si
Spletna stran projekta: https://www.interreg-central.eu/projects/food4ce/
Spletna stran platforme za prenos znanja: https://www.openenlocc.net/food4ce/sl/
Promocijski video platforme za prenos znanja: https://youtu.be/BvGrPA3ArLA