V disertaciji je obravnavan problem modeliranja večetažnih montažnih lesenih okvirno panelnih konstrukcij, ki so zaradi specifične sestave stenskih elementov izredno zahtevne za natančno modeliranje. Pri modeliranju predstavljajo veliko težavo vezna sredstva med obložno ploščo in lesenim okvirjem, ki ne zagotavljajo popolnoma togega stika. V disertaciji je tako razvit enostaven računski model s fiktivno diagonalo za horizontalno analizo večetažnih lesenih montažnih okvirnih konstrukcij, ki ga uporabimo za modeliranje stenskih elementov. Računski model lahko uporabimo v cenejšem in enostavnejšem računalniškem programu za analizo konstrukcij; pri tem ni treba uporabiti kompleksnejših elementov, ki jih uporabljamo pri modeliranju po metodi končnih elementov. Model za izračun zahteva uporabo analitične formule, s pomočjo katere določimo podajnost stene ter podajnost tlačnih in nateznih podpor. Na podlagi analitične formule je nato določen ustrezen premer fiktivne diagonale. Pomemben vpliv na podajnost sten imajo tudi natezna sidra. Za določitev podajnosti nateznih sider med etažama so bile izvedene eksperimentalne preiskave dveh različnih načinov povezave med etažami. Na podlagi eksperimentalnih rezultatov so bile izpeljane ustrezne analitične formule. Računski model in izsledke raziskav smo nato uporabili v izračunu na primeru trietažne konstrukcije, pri kateri smo z uporabo različnih računskih pristopov raziskali vpliv odprtin, leseno-steklenih elementov, vertikalne obtežbe in lokacije nateznih sider na obnašanje celotne konstrukcije.
