»Magistrsko delo obravnava preurejanje majhnih mestnih letališč s poudarkom na vzpostavitvi sinergije med letalsko, poslovno in kulturno dejavnostjo na primeru Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Teoretični del vključuje zgodovinski razvoj letalstva na Slovenskem in v Mariboru, analizo razvoja letališča ter pregled sodobnih trendov in primerov dobrih praks, kjer letališča presegajo zgolj prometno funkcijo in postajajo večnamenska regionalna vozlišča.
Na podlagi analiz je oblikovana idejna zasnova, ki temelji na longitudinalni formi, orientirani vzporedno z letališko stezo. Razpotegnjena masa povzema smer gibanja letal ter vzpostavlja jasno povezavo z identiteto prostora. Osnovna vzdolžna forma je členjena na več volumnov, s čimer se razbije monolitnost objekta in ustvari dinamična kompozicija z odprtimi in polodprtimi prostori. Konzolni povezovalni volumen v nadstropju združuje razdeljene dele ter oblikuje zaščiten javni prostor ob vhodu.
Prepoznavni element stavbe predstavlja pet steklenih kupol, ki osvetljujejo notranjost ter oblikujejo ikonično silhueto objekta. Programsko objekt združuje letališki terminal, dron letališče, kulturni in poslovni center, logistični del, muzej prihodnosti in aviacij ter hangar. Arhitekturna zasnova omogoča jasno organizacijo programov ter ustvarja sodobno, prostorsko odzivno identiteto letališkega kompleksa, ki prispeva k regionalnemu razvoju in večji povezanosti z okoljem.«
»This master’s thesis addresses the transformation of small urban airports, focusing on the integration of aviation, business, and cultural activities in the case of Edvard Rusjan Airport Maribor. The theoretical framework presents the historical development of aviation in Slovenia and Maribor, an analysis of the airport’s evolution, and a review of contemporary trends and best practices in which airports expand beyond their purely transport function and evolve into multifunctional regional hubs.
Based on the conducted analyses, a conceptual design proposal is developed, founded on a longitudinal architectural form oriented parallel to the runway. The elongated mass follows the direction of aircraft movement and establishes a clear spatial connection with the identity of the site. The primary volume is articulated into several segments, reducing the monumentality of the structure and creating a dynamic composition of open and semi-open spaces. A cantilevered connecting volume on the upper level unifies the divided parts and forms a sheltered public entrance space.
Five glass domes define the building’s recognizable architectural identity, providing natural daylight and shaping its iconic silhouette. Programmatically, the complex integrates a passenger terminal, drone airport, cultural and business centers, logistics facilities, a museum of future and aviation, and a hangar. The architectural proposal enables clear program organization while establishing a contemporary and context- responsive identity that contributes to regional development and stronger spatial integration.«