V okviru pedagoškega procesa je bila 16. aprila 2025 izvedena strokovna ekskurzija študentov Prometnega inženirstva UM FGPA. Študentje so si ogledali gradnjo drugega tira železniške proge Koper–Divača ter tovorno železniško postajo Koper.
Drugi tir, največji infrastrukturni projekt v Sloveniji
Drugi tir je največji infrastrukturni projekt v državi. Nova železniška proga, dolga 27,1 kilometra, povezuje Divačo in Koper. Na razmeroma kratki razdalji premaga kar 430 metrov višinske razlike, zato kar 75 % proge – skupno 20,5 kilometra – poteka skozi sedem predorov.
Med ekskurzijo smo si ogledali tudi viadukte Glinščica, Gabrovica in Vinjan, ki premoščajo tri večje doline. Vsak viadukt je konstrukcijsko in arhitekturno prilagojen specifičnim značilnostim terena, geologiji in naravovarstvenim zahtevam. Avtor vseh treh viaduktov je Marjan Pipenbaher.
Nova proga bo omogočala hitrosti do 160 km/h, kar bo prispevalo k skrajšanju potovalnega in transportnega časa. Predori se gradijo po novi avstrijski metodi (NATM), z uporabo mehanskih bagrov ali metode vrtanja in razstreljevanja.
Tir na togi podlagi, prvi primer v Sloveniji
Tir na togi podlagi je sodobna oblika proge, ki jo uspešno uporabljajo po vsem svetu, v primerjavi s klasičnim tirom na tirni gredi potrebuje manj vzdrževanja, ima daljšo pričakovano življenjsko dobo in zagotavlja udobnejšo vožnjo. Z uporabo sistema tira na togi podlagi je izključena možnost nastanka napak v geometriji tira. Zaradi možnosti neposredne pritrditve na objekt, nižje konstrukcijske višine in teže v primerjavi s klasično progo, je najbolj optimalen za gradnjo v predorih in na premostitvenih objektih. Pričakovana življenjska doba tira na togi podlagi je 50 do 60 let.
Primer dobre prakse: zeleno in krožno gospodarstvo
Izkopani apnenec med Divačo in Črnim Kalom se predeluje neposredno na gradbišču in uporablja za izdelavo betona za predore ter druge infrastrukturne objekte. Flišni material se prevaža v bližnje kamnolome, del pa se uporablja za nasipavanje oziroma širitev operativnih površin v Luki Koper. Preostali izkopani material se uporablja za sanacijo območij, ki bodo po končani gradnji predani v kmetijsko rabo in pogozdeni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
Za nemoteno gradnjo je bilo zgrajenih 23 novih dostopnih cest v skupni dolžini 20 kilometrov, ki bodo po zaključku projekta predane v upravljanje lokalnim skupnostim. Te ceste pomembno prispevajo tudi k izboljšanju požarne varnosti.
Med gradnjo so bile odkrite številne kraške jame, v eni izmed večjih pa so krasoslovci našli jamske kobilice in stalaktite dolžine približno 20 centimetrov.
Tovorna železniška postaja Koper – ključna točka v logistiki
Ekskurzija se je nadaljevala z ogledom tovorne železniške postaje Koper, ki že od odprtja proge 2. decembra 1967 služi predvsem tovornemu prometu za potrebe Luke Koper.
Obstoječa proga Divača–Koper omogoča do 94 vlakovnih poti dnevno. Nova proga bo omogočila večji pretok tovora, vendar bo ob rasti poslov in pretovora tovorna postaja Koper postala še izrazitejše ozko grlo v logistični verigi.
Ekskurzija je študentom omogočila vpogled v kompleksnost največjega slovenskega infrastrukturnega projekta ter izzive sodobnega prometnega inženirstva.
VIDEO
