V novi znanstveni monografiji Salzburgs Burgen. Erzbischöfliche Wehrbauten in Mitteleuropa, avtorjev ddr. Patricka Schichta (arhitekta, umetnostnega zgodovinarja, kastelologa in konservatorja) in izr. prof. dr. Igorja Sapača (arhitekta, umetnostnega zgodovinarja, kastelologa in muzealca), ki jo je izdal Zvezni urad za spomenike Republike Avstrije (Bundesdenkmalamt) in založila Založba avstrijske akademije znanosti na Dunaju (Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften) je prvič doslej celovito z arhitekturnozgodovinskega zornega kota predstavljen fenomen srednjeveških gradov Salzburške nadškofije in z njimi povezane grajske arhitekture v osrednji Evropi med 11. in 16. stoletjem. Salzburška nadškofija je v srednjem veku tudi kot posvetna kneževina, z razpršenimi ozemlji na razsežnem vzhodnoalpskem območju, v sedanjih Avstriji, Sloveniji in Nemčiji, zgradila številne gradove, ki so postali upravna, vojaška, gospodarska in kulturna središča ter ki so vplivali na poselitev prostora in gradnjo novih urbanih naselbin.
Salzburški gradovi so bili največkrat arhitekturno ambiciozne in inovativne stavbe, ki so med 11. in 13. stoletjem posredovale napredne romanske arhitekturne usmeritve iz zahodne Evrope, zlasti z območij Francije in Porenja, v vzhodnoalpski prostor. Zanje je značilno v veliki meri poenoteno arhitekturno oblikovanje, prilagojeno težnji po reprezentiranju in izkazovanju politične moči, pa tudi ekonomiki gradnje in uporabnosti, kakor je bilo pozneje, denimo, značilno za arhitekturo Avstro-Ogrske monarhije ali arhitekturo socialistične Jugoslavije. Danes so ti gradovi oziroma njihovi razvaljeni ostanki pomembna skupna evropska kulturna dediščina, ki pa doslej ni bila deležna dovolj zaokrožene znanstvene obravnave in ovrednotenja.
Pričujoča monografija, ki je začela nastajati leta 2012, salzburške gradove postavlja v širši kontekst in poudarja njihov mednarodni kulturnozgodovinski pomen za evropsko arhitekturno kulturo. V sklopu priprave monografije sta avtorja do leta 2024 s strokovnimi sodelavci iz Avstrije in Slovenije obiskala ter preučila približno 200 salzburških in z njimi povezanih gradov v Avstriji, Sloveniji in Nemčiji. Približno 100 gradov sta v knjigi nadrobneje obravnavala. S tem je prvič na razpolago temeljita predstavitev salzburške grajske arhitekture, kot trden temelj za nadaljnje poglobljene raziskave, ohranjanje in obnavljanje tega pomembnega segmenta skupne evropske kulturne dediščine.
Prva predstavitev monografije je bila 20. oktobra 2026 v Zlati dvorani gradu Hohensalzburg v Salzburgu. Poleg obeh avtorjev so o pomenu knjige spregovorili še mag. Karoline Edtstadler, deželna glavarka avstrijske zvezne dežele Salzburg, mag. Maximilian Brunner, vodja zavoda za upravljanje gradov in dvorcev v Salzburgu, dr. Christoph Bazil, predsednik avstrijskega zveznega spomeniškega urada, in Eva Hody, arhitektka in deželna konservatorka za Salzburg. O predstavitvi je izčrpno poročala tudi avstrijska javna televizija ORF.
