Zaslužni profesorji UM FGPA

2021

Dr. Danijel Rebolj, FGPA

Zaslužni profesor dr. Danijel Rebolj je bil rojen 27. avgusta 1956 v Mariboru. Maturiral je na II. gimnaziji Maribor, diplomiral na področju gradbeništva 1982 in magistriral na področju računalništva in informatike 1989 na Univerzi v Mariboru, doktorat tehniških znanosti pa je dosegel na Tehniški univerzi v Gradcu s področja gradbene informatike 1993.

Na Univerzi v Mariboru se je zaposlil leta 1979 kot tehniški asistent in računalniški programer, kasneje asistent in raziskovalec. Kot visokošolski učitelj je karierno pot na Univerzi v Mariboru nadaljeval tako, da je leta 1995 ustanovil Laboratorij za gradbeno informatiko in leta 2000 Katedro za gradbeno in prometno informatiko na Fakulteti za gradbeništvo UM. Katedro je vodil do leta 2011. Leta 2003 je bil izvoljen v naziv rednega prfesorja. Med letoma 1999 in 2007 je deloval kot prodekan za študijske zadeve na Fakulteti za gradbeništvo UM, od 5. 5. 2011 do 4. 5. 2015 pa je kot rektor vodil Univerzo v Mariboru.

Kot profesor za gradbeno in prometno informatiko je razvil in predaval številne predmete na preseku med gradbeništvom in informatiko. S tem je pozitivno zaznamoval številne generacije študentov gradbeništva, ki so na njegovih predavanjih spoznavali pomen informatike za svoje strokovno področje. Na Univerzi v Mariboru je bil mentor šestim doktorandom in večjemu številu študentov na drugih dodiplomskih in podiplomskih stopnjah. Kot mentor se je angažiral tudi v mednarodnem prostoru in bil so-mentor več doktorskim študentom na drugih univerzah. Leta 2000 je v mednarodnem prostoru sprožil idejo o ustanovitvi skupnega podiplomskega programa gradbene informatike, na katero se je odzvalo več univerz. Pobuda je vodila v razvoj različnih modulov s partnerji iz 9 evropskih univerz ter nazadnje do skupnega magistrskega programa IT v gradbeništvu ter vzporedno do razvoja platforme za učenje na daljavo.

Kot prodekan za študijsko dejavnost je v času bolonjske prenove razvil model za bolonjsko prenovo na Fakulteti za gradbeništvo, ki ga je povzela celotna UM in se še danes odraža v doslednejših opisih učnih enot in študijskih programov na ravni države.

Od leta 2010 je zasnoval in organiziral seminarje Out of the box, ki so kulminirali v Out of the Box Conference 2012 v okviru EPK Maribor z vrsto izjemnih mednarodnih udeležencev, vključno s tremi nobelovci. Eden od pomembnih nadaljevanj Out of the box seminarjev je mednarodna poletna šola Solution Design s pričetkom 2014, ki se z večletno tradicijo izvaja na ravni UM.

Kot gostujoči profesor je deloval na svetovno znanih univerzah. V zimskem semestru 2009/2010 je bil gostujoči profesor za gradbeno in okoljsko inženirstvo na Univerzi Stanford, v zimskem semestru 2015/2016 gostujoči profesor na University College Cork in v letnem semestru 2015/2016 gostujoči profesor za informacijsko modeliranje stavb na Tehniški univerzi v Gradcu.

Področje raziskovalnega dela profesorja Rebolja zajema avtomatizacijo v gradbeništvu, informacijske modele in sisteme za modeliranje zgradb (BIM), mobilno in vseprisotno računalništvo, spletno podprto komunikacijo in sodelovanje ter druge informacijske tehnologije, ki predstavljajo pomemben potencial za uspešnost in razvoj gradbeništva. Že leta 1988 je zasnoval in izdelal enega prvih prototipov informacijskega modela gradbenega objekta (BIM), ki je omogočal integracijo gradbenih procesov in različnih analiz objekta na temelju enovitega modela objekta. Leta 1995 je ustanovil Center za gradbeno informatiko in s tem utemeljil področje gradbene informatike na Univerzi v Mariboru. V letih med 2000-2008 je razvil koncept virtualnega BIM modela in tako pomembno prispeval k trenutno uveljavljenemu principu integracije parcialnih modelov objekta in njegove uporabe v distribuiranem okolju gradbenih projektov. Kasneje se je ukvarjal z avtomatizacijo gradbeništva na različnih področjih, od razvoja koncepta „nano gradnje“ z uporabo bio-nano robotov, zasnove in aplikacije biomimetskih sistemov za vzdrževanje zahtevnih infrastrukturnih objektov, kot so mostovi, ter koncepti kontinuiranega daljinskega zaznavanja za podporo avtomatizacije spremljanja gradnje. Na področju modeliranja infrastrukturnih objektov se je dolgo obdobje ukvarjal z razvojem modela ceste ter pomembno prispeval k razvoju mednarodnega standarda LandXML. Profesor Rebolj je avtor številnih znanstvenih člankov ter drugih objav in njegova bibliografija presega 400 del. Vse našteto je katedro, ki jo je profesor Rebolj vodil vrsto let, in s tem tudi Fakulteto za gradbeništvo in Univerzo v Mariboru postavilo na svetovni zemljevid gradbene informatike. Mednarodna odmevnost se je odrazila tudi v udeležbi vodilnih raziskovalcev s področja gradbene informatike iz več kot 50 držav ter vodilnih svetovnih univerz na konferenci CIB W78, ki jo je profesor Rebolj organiziral v Mariboru.

V času rektorovanja 2011-2015 je pod njegovim vodstvom Univerza v Mariboru spremenila smer razvoja v bolj odprto, svobodnejšo, transparentno delujočo akademsko institucijo z jasno oblikovanimi vrednotami, vizijo in strategijo razvoja. Kot rektor se je vedno zavzemal za dvig ravni kakovosti, integritete in spoštovanja akademskih vrednot, preporod v doslednosti in transparentnosti vodenja in avtonomno delovanje vseh organov UM, dosledno spoštovanje avtonomije delovanja študentskih predstavnikov ter bistveno izboljšanje javne podobe univerze. V tem obdobju so bili razviti novi mehanizmi za krepitev sodelovanja med fakultetami ter povezovanja Univerze v Mariboru z okoljem: RAZ:UM, DEMOLA, IOT, DO-IT, LAB:UM, CORE@UM, RAZ:UM EPK 2012, projekt Internacionalizacija, Po kreativni poti do praktičnih znanj in program Obzorij 2020 ERAchair.

Je član Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov, CIB w78 in EG-ICE, soustanovitelj Društva za gradbeno informatiko Slovenije ter častni član društva SiBIM.

2012

Dr. Bruno Cvikl, FG

Zaslužni profesor dr. Bruno Cvikl je bil rojen 24. 07. 1943 v Mariboru. Leta 1966 je diplomiral na FNT, UL, doktorat s področja fizike si je leta 1969 pridobil na Kent State University, Kent, Ohio, ZDA, kjer se je izpopolnjeval se na podoktorski stopnji. Aprila 1971 se je zaposlil na Institutu »Jozef Stefan« v Ljubljani, od meseca oktobra 1976 pa vse do 1. 10. 2011 je zaposlen na Univerzi v Mariboru.

Zaslužen je pri vzpostavitvi formalnih medfakultetnih povezav na UM, ki so izhajale in temeljijo na vrsti na novo uvedenih studijskih programov dodiplomske in podiplomske ravni. Prav tako ima zasluge pri osnovanju in delovanju nove članice UM, Fakultete za energetiko, za nenehna prizadevanja, med drugim tudi v vlogah predstojnika VTOG nekdanje Tehniške fakultete UM, prorektorja za ZRD UM, prodekana FG, v.d. prodekana FE.

Zaslužen je za nadaljnji razvoj fakultet in s tem UM kot celote v smislu nenehnega vzpodbujanja kakovosti z uveljavljanjem ustrezno dogovorjenih kvalitativnih meril rezultatov dejavnosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na UM, s posebnim poudarkom na mentorstvu doktorandov in znanstvenoraziskovalni dejavnosti mentorjev.

Njegov doprinos je prav tako tudi pri nadaljnjem uveljavljanju UM v nacionalnem prostoru, ki so posledica članstva kandidata v številnih nacionalno pomembnih komisijah in odborih, povezanih z visokošolskim izobraževanjem in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo.

Pripisujejo mu tudi izredne uspehe pri mednarodnem uveljavljanju Univerze v Mariboru na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, za ključni doprinos k utrditvi trdne povezave UM ter Instituta »J. Stefan«, Ljubljana na področju doktorskega študija jedrske energetike in tehnologij in nenazadnje za njegovo mentorstvo številnim magistrantom in doktorandom na področju aplikativne fizike, ki izhaja iz kandidatove obsežne znanstvenoraziskovalne dejavnosti z dosežki, katerih pomembnost izražajo vabljena predavanja in povabila v članstvo komisij za zagovor doktorskih disertacij na uglednih tujih univerzah.

1997

Dr. Jože LEP, FG (†  2013)

Zaslužni profesor dr. Jože Lep je bil rojen 20. 02. 1928 na Kapli na Kozjaku. Leta 1948 je pričel s študijem matematike na Prirodoslovno matematično filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1952 nastopil v službo na gimnaziji na Ravnah in med službovanjem leta 1956 z diploma dobil akademski naziv diplomiran matematik. Leta 1958 opravil strokovni izpit za naziv profesor srednje sole.

Študij tretje stopnje je zaključil 1972 leta na Prirodoslovno matematični fakulteti v Zagrebu, izdelal magistrsko nalogo in jo 1973 leta uspešno zagovarjal ter pridobil akademski naziv magister matematičnih znanosti s področja teoretične matematike.

V doktorski disertaciji je z analitičnimi funkcijami obdeloval temetiko iz elastostatike in doktorsko disertacijo z naslovom »Tretji robni problem upogiba zmerno debele plošče« uspešno zagovarjal 11. 11. 1982 na Visoki tehniški šoli v Mariboru ter si s tern pridobil pravico do podelitve akademske stopnje doktor tehniških znanosti.

Leta 1972 je z dipl. ing. Mirkom Podlesnikom in Darinom Haslom prevzel vodstvo študija ob delu za celotno Tehniško fakulteto, najprej kot predstojnik, od leta 1978 dalje pa kot prodekan.

Vodstveno delo je izvajal z zavzetostjo in ob tern napisal skripte za matematiko, o katerih so mu študentje vedno znova zatrjevali, da študij po njih omogoča solidno obvladanje predmeta. Zasnoval je tudi učinkovit kolokvijski sistem.

Odkar se je poglobljeno ukvarjal s tematiko iz disertacije, je bil član Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani.

Leta 1979 ob 20- letnici VTS je prejel priznanje sveta VDO VTS. Leta 1984 je ob 25 – letnici VTS prejel plaketo sveta VDO Tehniške fakultete v Mariboru za dolgoletno medsebojno sodelovanje, za prispevek k razvoju in k napredku visoke tehniške sole v Mariboru.

Leta 1986 mu je Svet Pedagoške fakultete v Mariboru podelil priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje na vzgojno-izobraževalnem področju. Osnovno vodilo prof. dr. Jože Lepa je bilo, da naj bo sam toliko in tako aktiven, da pritegne resne študente k organiziranemu in zavzetemu delu.