Gradbeništvo
Gospodarsko inženirstvo
Prometno inženirstvo
Arhitektura
POSLANSTVO FAKULTETE
Poslanstvo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (UM FGPA) je ustvarjanje in razvijanje inženirskih znanj na področjih gradbeništva, prometnega inženirstva in arhitekture ter njihovo širjenje v univerzitetni prostor, torej med študente in sodelavce, kakor tudi v okolje, torej v stroko, gospodarstvo in širšo družbo.
UM FGPA teži k izvajanju mednarodno primerljive znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki dopolnjuje svetovno zakladnico znanja ter omogoča inovativno snovanje in učenje, ki je temelj sodobnega družbenega razvoja.
Delovanje UM FGPA temelji na akademskih, socialnih, moralnih in humanističnih vrednotah, kot so akademska odgovornost, strpnost, medsebojno spoštovanje, pravičnost, gojenje kulture dialoga, sodelovanje, skrb za zdravje, izmenjava znanj in želja po ustvarjalnih dosežkih, s čimer se zavezuje za stimulativno in človeku prijazno razvojno in delovno okolje.
VIZIJA FAKULTETE
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo bo na področjih gradbeništva, prometnega inženirstva in arhitekture prepoznavna v slovenskem in mednarodnem prostoru, na določenih ožjih področjih pa bo primerljiva tudi z najboljšimi fakultetami v svetovnem merilu. Svoje izobraževalne in raziskovalne programe bo razvijala in izvajala z najvišjim standardom inženirskih znanj, s tesnim sodelovanjem s stroko in sorodnimi institucijami, z odgovornim in mentorskim odnosom do študentov ter v luči kreativnosti in inovativnosti, kar bo vzpodbujalo motivacijo in krepilo znanje, razumevanje, ustvarjalnost ter inovativno-razvojne potenciale študentov, učiteljev, raziskovalcev ter ostalih zaposlenih.
Mejniki razvoja fakultete skozi izkušnje bivših dekanov
Fakulteta za gradbeništvo (FG) je bila ustanovljena leta 1995, ko je takratni Oddelek za gradbeništvo (VTO Gradbeništvo), ki je deloval pod okriljem Tehniške fakultete, prerasel v samostojno članico Univerze v Mariboru. Na novo ustanovljeni fakulteti sta se takrat študijskemu programu Gradbeništvo sicer priključila še študijska programa Promet in Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo, ki smo ju sicer prvič razpisali že dve leti pred tem. V obdobju po letu 1995 se je fakulteta nenehno razvijala, tako po številu študentov, kakor tudi kadrovsko. Vzporedno se je konstantno večalo tudi število raziskovalnih, ter zlasti tudi razvojnih projektov, saj je fakulteta vedno stremela k močnemu povezovanju z gradbeno, prometno in urbanistično stroko, ter predvsem k medsebojnemu povezovanju le-teh.
Nekako smo se vedno zavedali dejstva, da se je razvoj študijskega programa gradbeništva v 60-letih pričel iz potreb širšega podravskega gradbenega industrijskega potenciala, sicer zelo cenjenega širom področja bivše Jugoslavije, pa tudi marsikje drugje. Tudi številni profesorji so tako vrsto let izhajali iz gospodarskih družb, prav zato je verjetno fakulteta bila priznana kot zelo aplikativna z zelo zaposljivimi in cenjenimi diplomanti. Fakulteta je v tem obdobju tudi postala članica evropskega združenja gradbenih fakultet EUCEET, kar je zelo koristilo pri pripravi prenovljenih študijskih programov po Bolonjski deklaraciji.
Kot naslednjo pomembno prelomnico bi lahko izpostavili leto 2007, ko smo uspešno implementirali na vseh študijskih programih bolonjski način študija, prej omenjenim trem programom pa se je pridružil še študijski program Arhitektura. Takratna FG je tako s tem postala ena izmed redkih fakultet v srednjeevropskem prostoru, ki je pod isto streho združevala študijske programe gradbeništva, prometnega inženirstva, gospodarskega inženirstva in arhitekture. In v tej interaktivni smeri je nekako potekal tudi nadaljnji razvoj fakultete, ki ga ni resneje omajala niti velika gospodarska kriza. Z vso močnejšo interakcijo med različnimi strokami je fakulteta pridobivala vedno nove razvojne projekte, pričela aktivno sodelovati z razvojnimi idejami tudi pri projektih lokalnih skupnosti. Takšen sukcesivni razvoj je nekako sam privedel v potrebo po ustanovitvi treh samostojnih oddelkov, ki smo jih s soglasnim sklepom Senata FG ustanovili leta 2011. Štiri leta kasneje, po precej dolgem in težkem boju z administrativnimi mlini, pa smo nenazadnje spremenili tudi ime fakultete v Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), ki ga nosi še danes. Hkrati je fakulteta tudi ves čas zelo stabilno finančno poslovala, tudi preko vzvodov ustvarjenih lastnih internih finančnih protokolov. Kot pomemben dosežek bi lahko tudi izpostavili, da je fakulteta od leta 2004 tudi izdajateljica znanstvene mednarodne revije Acta Geotechnica Slovenica, ki je od leta 2009 tudi vključena v Thompsonovo bazo Science Citation Index Expanded in Journal Citation Reports/Science Edition. Prav tako je od leta 2002 aktivna članica platforme evropskih geotehničnih inštitutov ELGIP (European Large Geotechnical Institutes Platform), ki trenutno združuje 15 članic in skupaj več kot 2000 raziskovalcev, fakulteta pa s strani prof.dr. Bojana Žlendra upravnemu odboru združenja trenutno tudi predseduje. Prav tako so vsi inženirski študijski programi fakultete tudi ustrezno akreditirani s strani evropskega inženirskega združenja FEANI.
Z razvojem novih programov in oddelkov so se seveda pričele pojavljati tudi potrebe po novih prostorih. Zlasti študijski program Arhitektura smo namreč vrsto let izvajali na posebej najetih, marsikdaj tudi medsebojno razpršenih lokacijah. Leta 2015 ponujena možnost po prenovi starih prostorov rektorata UM na lokaciji Krekovi 2 je zato za fakulteto pomenila lepo razvojno priložnost, hkrati pa tudi velik izziv, zlasti finančni, saj smo se bili prisiljeni praktično 2/3 finančnih sredstev na koncu zagotoviti iz lastnih virov, kar pa nam je dolgoletno zelo stabilno poslovanje na srečo omogočilo. Leta 2016 smo se tako veselili vselitve v prenovljene nove prostore na Krekovi 2, namenjenih primarno Oddelku za arhitekturo, kar je fakulteti prav gotovo dalo neko novo dimenzijo in inercijo za nove razvojne projekte.
Zagotovo eden največjih preteklih dosežkov fakultete je bilo konstruiranje in izračun največjih zaklopnih zapornic na svetu za preliv hidroelektrarne Barrage de Bou Hanifia, Alžirija, 1992-1993 (Konstrukcija: Stojan Kravanja in Branko Bedenik, naročnik: Metalna Maribor) ter vezani članki (Flap gates at Bou Hanifa).
Eden največjih znanstvenih dosežkov Fakultete je zagotovo tudi objava treh člankov v prestižni SCI reviji International Journal for Numerical Methods in Engineering leta 1998, s katerimi smo prikazali razvoj optimizacijske metode MINLP v konstrukcijah/mehaniki.
Izvedi več o FGPA s pomočjo časovnice tako, da klikneš na letnico.